Gre za učitelje, ki delajo v zasebnih izobraževalnih ustanovah. Uslužbenec ministrstva za izobraževanje je za Reuters dejal, da so pri tem upoštevali obvestila, da so ti učitelji "večinoma povezani s terorističnimi dejavnostmi". Ob tem je bilo tudi več kot 15.000 zaposlenih v izobraževanju suspendiranih, poroča BBC. Ministrstvo za izobraževanje jih obtožuje povezav s Fethullahom Gülenom, v ZDA živečim klerikom, ki ga oblasti označujejo za odgovornega za poskus udara.

Pred tem je Visoki odbor za izobraževanje zahteval odstop 1.577 dekanov na fakultetah po vsej Turčiji. Gre za del vladnih ukrepov po poskusu udara.

Turške oblasti so poleg tega danes odvzele dovoljenje za oddajanje 24 radijskim in televizijskim postajam, ki jim prav tako očitajo povezave z Gülenovim gibanjem. V preteklih dneh so oblasti že blokirale okoli 20 spletnih novičarskih portalov.

Odpuščenih in prijetih več deset tisoč ljudi
Od poskusa vojaškega udara v noči s petka na soboto je bilo prijetih ali odpuščenih že skoraj 20.000 predstavnikov policije, javnih uslužbencev, sodstva in vojske, kar je za številne znak, da je predsednik Recep Tayyip Erdogan izkoristil priložnost, da še utrdi svojo avtoritarno oblast in se znebi nasprotnikov.

Iz urada premierja, kjer dela 2.600 ljudi, so odpustili kar 257 zaposlenih, ki jih sumijo sodelovanja v poskusu prevrata. Namestnik premierja je po poročanju Reutersa sporočil, da so bili postopki zaradi povezav s poskusom vojaškega udara uvedeni zoper 9.322 ljudi. V priporu je medtem še vedno 26 generalov, osumljenih sodelovanja v udaru. Turške oblasti so sicer priprle tudi 6.038 vojakov in 755 sodnikov.

Med priprtimi generali je tudi poveljnik letalstva Akin Öztürk, ki ga oblasti omenjajo kot enega izmed organizatorjev udara. Sam je to sicer zanikal. Med priprtimi po poskusu udara sta tudi turška pilota, ki sta novembra lani ob sirski meji sestrelila ruskega lovca. Zaradi incidenta so bili rusko-turški odnosi nekaj mesecev zelo napeti, pred kratkim pa se je Erdogan Moskvi za sestrelitev le opravičil.

Kdaj se bodo začela sojenja?
Generale so že zaslišali in bodo zdaj v zaporu čakali na sojenja. Kdaj se bodo začela, ni znano. Obtoženi so poskusa odprave ustavnega reda, vodenja oborožene skupine in poskusa umora predsednika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Evropski komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn je dejal, da hitre aretacije sodnikov, tožilcev in drugih po spodletelem poskusu prevrata kažejo na to, da so bili seznami za odstranitev pripravljeni že prej in bi se uporabili na neki točki. Turški premier je tovrstne očitke sicer označil za nesprejemljive.

Erdogan: Nisem zatiralski
Na namig, da bo poskus udara izkoristil za obračun s svojimi nasprotniki, se je Erdogan odzval jezno in odvrnil, da gre za obrekovanje. "Če bi bil Tayyip Erdogan zatiralski, potem ne bi dobil 52 odstotkov glasov na predsedniških volitvah," je odgovoril.

Erdogan je bil turški premier od leta 2003 do leta 2014, ko je bil na volitvah izvoljen za predsednika države. Že nekaj časa si prizadeva, da bi v Turčiji uvedel predsedniški sistem, ki bi mu omogočil večjo oblast.

Ankara v ZDA poslala "dokaze" o Gülenu
Medtem je turški premier Binali Yildirim povedal, da so ZDA poslali dokaze o vpletenosti Gülena v spodleteli vojaški udar in zahtevali njegovo aretacijo. "ZDA smo poslali štiri dosjeje za izročitev terorističnega vodje. Podali jim bomo več dokazov, kot jih želijo," je v govoru pred člani vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) v Ankari povedal Yildirim in ZDA pozval, naj prenehajo ščititi izdajalca.

Reuters sier poroča, da so z ameriškega zunanjega ministrstva sporočili, da še niso prejeli zahteve za Gülenovo izročitev Turčiji.

"Glede izvora udara nimamo nobenih pomislekov. Vse je kristalno jasno. Vemo, kdo ga je uprizoril in vodil," je dodal Yildirim in pri tem navedel "paralelno teroristično organizacijo", za katero Ankara trdi, da jo vodi prav Gülen.

Predsednik Erdogan že od neuspelega vojaškega udara trdi, da za poskusom prevrata stoji verski voditelj in njegov nekdanji zaveznik Gülen, ki že več let živi v ZDA, od koder vodi gibanje Hizmet, ki ima v Turčiji in tudi drugod po svetu številne privržence. Gre za organizacijo, ki v več deset državah promovira zmerni islam, Erdogan pa jo označuje za teroristično.

Zanikanje vpletenosti
Gülen zatrjuje, da s poskusom udara nima nič. V ponedeljkovem pogovoru za več medijev je izrazil prepričanje, da so prizadevanja Ankare za njegovo izročitev obsojena na neuspeh. "Osebno nimam nobenih skrbi," je dejal 75-letni Gülen.

V Pensilvaniji, kjer v prostovoljnem izgnanstvu živi od leta 1999, je Gülen še poudaril, da so ZDA država prava. "Vladavina prava je tu na prvem mestu. Menim, da ta vlada ne bo upoštevala nečesa, kar ni pravno brez napake," je dejal in dodal, da bo nekega dne umrl in da mu je vseeno, ali umre v svoji postelji ali v zaporu.

Gülen, ki po navedbah sodelavcev trpi za diabetesom in srčno-žilno boleznijo, je bil med pogovorom z mediji videti utrujen. Sicer pa je tudi povedal, da ga skrbi slabšanje odnosov med ZDA in Turčijo, ki je ključna zaveznica v zvezi Nato. "Turčija bo, če se bo ločila od Nata, vstopila v kaos težav. Izpuhtela bo. Resnično se bo uničila," meni Gülen.

Kerry: ZDA pričakujejo dokaze
Ameriški zunanji minister John Kerry je med obiskom v Bruslju v ponedeljek dejal, da bodo prošnji po izročitvi ugodili, če bodo turške oblasti predstavile dovolj trdne dokaze o vpletenosti Gülena v načrtovani prevrat, vendar pa samo obtožbe ne zadostujejo.

"Imamo medsebojni sporazum o izročitvah kriminalcev. Pri teh zadevah mora biti recipročnost tudi, če je državljan ZDA," meni turški predsednik. "ZDA ne bi smele zadrževati takega terorista, ZDA morajo izročiti tega posameznika Turčiji," je jasen Erdogan.

Turški premier Yildirim je dejal, da bodo dokončno odstranili Gülenovo gibanje, da ne bo moglo nikoli več izdati turškega naroda. ZDA je obtožil dvojnih standardov, ko gre za boj proti terorizmu. Po njegovih besedah je bil prevrat edinstven v zgodovini Turčije, saj so bili tarča civilisti.

Premier: Ne bo maščevanja
Premier Yildirim je sicer zatrdil, da po spodletelem poskusu udara ne bo maščevanja. "Nihče ne sme imeti občutka maščevanja. To je v pravni državi nesprejemljivo," je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Yildirim. Dodal je, da pa seveda bodo kaznovali tiste, ki so kršili zakon.

Erdogan naklonjen uvedbi smrtne kazni
Turški narod je jasno povedal, da si želi smrti za teroriste, ki so načrtovali vojaški prevrat, je dejal Erdogan za ameriško televizijsko mrežo CNN v svojem prvem intervjuju po petkovem poskusu prevrata, ki so ga predsednikovi privrženci hitro zatrli, čemur so sledile množične aretacije in čistke Erdoganovih nasprotnikov.

Erdogan je napovedal, da bo podpisal zakon o ponovni uvedbi smrtne kazni, če ga bo pred tem potrdil parlament.

Po njegovih besedah so ljudje prepričani, da bi morali teroriste po toliko terorističnih dejanjih usmrtiti, saj ne vidijo smisla, da bi jih imeli več let zaprte v zaporih. "Želijo si hitrega konca, saj so ljudje izgubili sorodnike, sosede, otroke ... trpijo in zato so zelo občutljivi, zaradi česar moramo ukrepati po pameti in z občutkom," je dejal Erdogan.

"Seveda bo za sprejetje ustavnih ukrepov potrebna razprava v parlamentu. Voditelji se bodo morali sestati in razpravljati o tem," je izpostavil. "Če bodo razpravljali o tem, bom kot predsednik sprejel vsako odločitev parlamenta."

Podporo smrtni kazni je že izrazila opozicijska Stranka nacionalnega gibanja (MHP), ki je s 40 poslanci v 550-članskem parlamentu četrta največja politična sila. Z njenimi glasovi bi imela vladajoča stranka AKP v parlamentu dovolj glasov za razpis referenduma o smrtni kazni, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Za ponovno uvedbo smrtne kazni bi bila namreč dovolj navadna večina volivcev na referendumu. Turčija je smrtno kazen odpravila leta 2004 kot del prizadevanj za članstvo v Evropski uniji.

Kazen za to "sramoto"
Generalštab turške vojske je sporočil, da večina pripadnikov vojske ni imela nič s poskusom prevrata. Kot so še povedali, so prve obveščevalne namige o poteku prevrata prejeli v petek ob 4. uri popoldne in o tem obvestili pristojne organe.

Generalštab je še napovedal, da bo "na najhujši način" kaznovali vse pripadnike oboroženih sil, ki so odgovorni za to "sramoto".