Zbrani so se z minuto molka spomnili na smrtne žrtve spodletelega državnega udara v Turčiji ter napadov v Parizu, Münchnu in drugih krajih.

V kölnskem predelu Deutz se je po navedbah policije zbralo okoli 20.000 ljudi, organizatorji pa so jih pričakovali okoli 30.000. "Položaj je razmeroma miren," je povedal vodja kölnske policije Jürgen Mathies.

S štirimi manjšimi protiprotesti po mestu (enega so organizirali desničarski skrajneži) je policija danes na ulice Kölna odposlala 2.700 policistov.

V središču mesta je sicer prišlo do manjših izgredov med Turki in Kurdi.

Na shodu so tudi že prebrali izjavo, v kateri so poudarili, da so se zbrali, da bi izrazili podporo "pravni državi, enotnosti, miru in neodvisnosti". Izjavo naj bi podpisalo 100 organizacij, med drugim turško-islamska krovna organizacija Ditib ter Turško-nemška industrijska in gospodarska zbornica. V izjavi vse "države, organizacije in stranke ter politike sveta" tudi pozivajo, naj izrazijo "solidarnost s turškim narodom" in vlado v Ankari.

Ankara nezadovoljna nad nemškim sodiščem
Še pred začetkom shoda so organizatorji izpostavili demokratičen in miroljuben značaj zborovanja. Namena shoda sta dva, in sicer proti poskusu državnega udara v Turčiji in za demokracijo, je povedal generalni sekretar Zveze evropskih in turških demokratov (UETD) Bülent Bigli. UETD je blizu Erdoganovi Stranki za pravičnost in razvoj (AKP).

Nemško ustavno sodišče je v soboto zvečer soglasno sprejelo odločitev, ki organizatorjem shoda ne dovoljuje, da bi na shodu prek velikih zaslonov v živo predvajali izjave politikov iz Turčije, tudi predsednika države Erdogana. Odločitev je Turčija že obsodila. Sodišče je zahtevo zavrnilo iz formalnih razlogov, saj pooblastilo pravnega zastopnika organizatorjev ni ustrezalo zakonskim zahtevam.

Po neuspelem poskusu državnega udara v Turčiji pred dobrima dvema tednoma je v Nemčiji, kjer živi okoli tri milijone Turkov, nastal spor med podporniki in nasprotniki Erdogana. Oblasti se bojijo, da bi zato protest lahko spremljalo nasilje. V Kölnu sicer živi največja turška skupnost v Nemčiji.

Turčija bo zaprla vojaške akademije
Turčija je od neuspešnega puča v čistkah po vojaških in civilnih institucijah pridržala več kot 18.000 ljudi, skoraj 10.000 pa jih je aretirala. Približno 3.000 odstavljenim sodnikom in tožilcem so zaplenili tudi zasebno premoženje, iz turške vojske so odpustili skoraj 1.400 pripadnikov turške vojske, člani vrhovnega vojaškega sveta pa so danes postali člani turške vlade. Erdogan si je s tem ukrepom pridobil popolni nadzor nad turško vojsko.

Že dan prej je turški predsednik objavil, da bo zaprl vse obstoječe vojaške akademije v državi, turška vojska pa bo od zdaj pod nadzorom ministrstva za obrambo. Kot je napovedal obrambni minister Fikri Isik, se pretresi v vojski s tem še ne bodo končali, bodo pa zdaj tarče čistke akademije.

Poleg tega so več kot 49.000 državljanom preklicali potne liste. Evropski voditelji so Turčijo ob tem posvarili pred kršenjem človekovih pravic, še posebej pred morebitno vnovično uvedbo smrtne kazni.