Gülen, ki živi v ZDA, ostro zavrača vpletenost v spodleteli državni udar. Kot vztraja, se njegovo gibanje ukvarja z dobrodelnostjo in spodbuja toleranten islam. Turčija je prvi nalog za aretacijo Gülena izdala že decembra 2014, takrat zaradi obtožb o vzpostavitvi in vodenju "oborožene teroristične organizacije" ter uporabe zastraševanja za zadrževanje ljudi.

Ankara je večkrat pozvala ZDA, naj izročijo Gülena. Od poskusa udara so v Washington turške oblasti poslale že dva sklopa dokumentov, ki naj bi dokazovala njegovo vpletenost. Vendar pa Turčija uradne zahteve za izročitev še ni podala. ZDA so napovedale, da bodo preučile zahtevo, ko bo uradno vložena, obenem pa so napovedale, da bodo zaprosile za dokaze vpletenosti klerika, za katera Turčija trdi, da jih ima.

Erdogan izvaja obsežne čistke
V Turčiji je 15. julija del vojske skušal prevzeti nadzor nad državo. Napadli so parlament in predsedniško palačo. V spopadih, ki so se razširili na ulice, je bilo ubitih najmanj 238 ljudi, skoraj 2.200 jih je bilo ranjenih. Po poskusu udara se je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan lotil obsežnih čistk v državni upravi in širše.

Več deset tisoč delavcev javnega sektorja je bilo odpuščenih, nekaterim pa so bili preklicani tudi potni listi. V vojski se je zgodila velika reorganizacija. Približno 18.000 ljudi je bilo pridržanih ali aretiranih. Erdogan se je zavezal, da bo obračunal tudi s podjetji, ki so povezani z Gülenom. "Odločeni smo, da popolnoma prekinemo vse poslovne vezi z organizacijo, povezano z Güllenom, ki ima krvave roke," je dejal Erdogan.