Pred tednom so mehiški marinci ob pomoči ameriških agentov prijeli zloglasnega Joaquima Guzmana, znanega tudi pod vzdevkom El Chapo, ki je bil na čelu verjetno največje kriminalne organizacije na svetu – kartela Sinaloa.

56-letnega kralja tihotapcev so iskali od leta 2001, ko mu je uspelo pobegniti iz strogo varovanega zapora, kjer je od leta 1993 zaradi umora in trgovine z mamili prestajal 20-letno zaporno kazen. V času na begu je med svojimi privrženci dosegel skoraj mitični status in postal najbolj iskan kriminalec na svetu.

Mehiški predsednik Enrique Pena Nieto je v boju z mamilarskimi karteli s tem dosegel največji uspeh, odkar je decembra leta 2012 prevzel vodenje druge najbolj poseljene latinskoameriške države z obljubo o končanju začaranega kroga nasilja.

Njegov predhodnik Felipe Calderon je v svoj šestletni mandat podredil obračunu s tolpami in v boj z njimi poslal celo vojsko, a brez vidnejšega uspeha, saj se je nasilje le še stopnjevalo. Odmevni uboji ali aretacije mafijskih botrov niso spravili na kolena kriminalnih sindikatov, ampak so spodbudile le še srditejši spopad med njimi za nadzor nad ozemlji in donosnimi tihotapskimi potmi.

Ocenjuje se, da je z mamili povezano nasilje od leta 2007 zahtevalo kar 80.000 življenj, večinoma v krutih medsebojnih obračunih med tolpami, za katerimi so pogosto ostala obglavljena in iznakažena trupla.

Tudi prijetje Guzmana po mnenju poznavalcev ne bo pomenilo večjega pretresa za njegov kartel, ki iz zahodne zvezne države Sinaloa ob obali Tihega oceana nadzoruje tihotapske poti proti nenasitnemu ameriškemu trgu, po katerih se steka na tone južnoameriškega kokaina, mehiškega in azijskega heroina, marihuane in amfetaminov, v nasprotni smeri pa prihajata denar in orožje.

Povpraševanje po mamilih je tako veliko, da samo Guzmanova "multinacionalka", katere lovke segajo v Evropo, Azijo in zahodno Afriko, zaposluje okoli 150.000 ljudi. Skupaj organizirane kriminalne združbe po neuradnih podatkih ameriškega zunanjega ministrstva vsako leto iz ZDA v Mehiko pošljejo med 19 in 29 milijardami dolarjev.

Kmet z doktoratom iz mamil
Po pobegu iz zapora je Guzman ustvaril mamilarski imperij, ki mu v zadnjem desetletju ni para in pred katerim bi se lahko skril tudi slavni kolumbijski mamilarski kralj Pablo Escobar.

V svojem poslu je bil izjemno uspešen, kar mu priznavajo tudi policijski agenti. Z iznajdljivostjo in hitrim prilagajanjem zahtevam trga je vedno skušal biti korak pred drugimi. Tako si je podredil svoj kartel in prekosil nasprotnike, da je lahko ustvaril največjo kriminalno organizacijo v državi.

"Guzman se je šolal, izobrazil in pridobil doktorat v trgovini z mamili," je dejal Mike Vigil, ki je v Mehiki deloval 13 let za ameriški oddelek za boj proti mamilom. Vigil je imel kot vodja ameriških agentov priložnost zaslišati Guzmana leta 1993, ko so ga po prijetju v Gvatemali izročili Mehiki.

"Z nami sploh ni sodeloval. Vseskozi je zatrjeval, da je samo kmet. A to pravijo vsi," se svojega stika z zloglasnim mafijcem spominja Vigil.

Ameriška revija je bogastvo sina preprostega kmeta ocenila na milijardo dolarjev, s tem denarjem pa je lahko podkupoval politike, sodnike, policijske šefe in vojake, kar mu je dolga leta omogočalo, da se je izogibal prijetju.

"Chapo je bil strateg, bil je predsednik uprave, vseeno pa je imel pod seboj odbor direktorjev, ki so vodili posle," pojasnjuje poznavalka vojne proti trgovini z mamili in upokojena polkovnica ameriških zračnih sil Sylvia Longmire, ki ne pričakuje večjih ovir pri oskrbi z mamili.

V pričakovanju spopada
Medtem ko naj trgovina z mamili po padcu Guzmana ne bi trpela hujših posledic, pa se pričakuje porast nasilja znotraj kartela in v odnosu do njegovih tekmecev, ki si bodo prizadevali polastiti njegove posle.

"Vsakič, ko je pod vprašajem vodenje kartela, izbruhnejo notranji spori na nižji ravni," prihodnji razvoj dogodkov napoveduje Malcom Beith, avtor biografije o Guzmanu "The Last Narco". Po njegovih besedah so bili v Sinaloi po prijetju ali uboju več vplivnejših mafijskih šefov v zadnjih mesecih priča porastu nasilja, ki mu bo zdaj vsekakor sledilo nadaljevanje.

Vodenje kartela naj bi prevzel Guzmanov namestnik Ismael Zambada, ki pa pri svojih 65 letih verjetno ne bo kos ambicioznim mlajšim mamilarskim princem, ki se želijo po hierarhični lestvici povzpeti do izpraznjenega tihotapskega kraljevega prestola.

Junak revnih
Guzman si je med obubožanimi skupnostmi pridobil status junaka, ki ga opevajo številne pesmi in nizkoproračunski filmi. "Številni v njem vidijo zgodbo o uspehu, saj gre za revnega fanta, ki mu je uspelo premagati sistem in neizmerno obogateti," pravi pevec Omar Meza iz Badiraguata, Guzmanovega rojstnega kraja, ki leži v osrčju ozemlja pod nadzorom kartela Sinaloa.

Po njegovi aretaciji se je v Culiacanu, največjem mestu v Sinaloi, več tisoč ljudi, med njimi pretežno mladi, udeležilo protesta, na katerem so zahtevali njegovo izpustitev. Čeprav naj bi bili udeleženci shoda plačani, pa mu vseeno mnogi prebivalci pripisujejo zasluge za relativen mir v njihovem mestu, ki mu je bilo prihranjeno z uličnim nasiljem, kot so mu priča v drugih delih države, kjer so se spopadale rivalske tolpe.

Med meščane se je po odhodu Guzmana naselil strah pred prihodom najbolj nasilnega med mehiškimi kriminalnimi združbami – kartela Zetas, ki so ga ustanovili nekdanji pripadniki posebnih enot mehiške vojske in je znan po množičnih pobojih ter obglavljanju trupel.

Izročitev ZDA malo verjetna
Guzman ni bil najbolj iskan kriminalec samo v Mehiki, ampak tudi v ZDA, ki so na njegovo glavo razpisale pet milijonov dolarjev nagrade. V Chicagu, kjer je imel eno od središč svojih dejavnosti na ameriških tleh, so ga celo razglasili za javnega sovražnika številka ena, status, ki ga je imel pred njim le Al Capone v času prohibicije.

Ameriške oblasti so takoj zaprosile za njegovo izročitev, da bi mu sodili zaradi trgovine z mamili in pranja denarja, a se to, kot kaže, ne bo zgodilo, čeprav se lahko Mehičani v glavnem prav ameriškim agentom zahvalijo za aretacijo. Američani so novembra na meji z Mehiko prijeli sina njegovega pomočnika Zambade in mu zasegli prenosni telefon, ki jih je na koncu pripeljal do Guzmana.

Mehiške oblasti so že sporočile, da bo mafijski boter še kar nekaj časa ostal za zapahi strogo varovanega zapora pri Ciudad de Mexicu. Odslužiti mora še prejšnjo kazen, potem ko jih je osramotil s pobegom, poleg tega pa ga čakajo nove obtožbe.

ZDA se bojijo, da bi znal Guzman s svojim denarjem in vplivom ponoviti pobeg ali pa izza rešetk še naprej voditi operacije svojega kartela.

A v igri je tudi ponos in mehiška vlada bo vsekakor skušala dokazati, da je kos varovanju in sojenju tako veliki ribi. "Prepričani smo, da je popolnoma dobro varovan in opazovan. Menimo, da ni treba storiti ničesar več," je dejal mehiški notranji minister Miguel Angel Osorio Chong in dodal, da bo popolnoma izoliran in ne bo mogel opravljati svojega posla.

Čeprav do izročitve očitno ne bo prišlo, pa to ne bi smelo skaziti odnosov med obema državama. Njegovo prijetje je bilo namreč plod tesnega sodelovanja med policijo na obeh straneh.

"To je največji uspeh v vojni proti mamilom v zadnjih 20 letih, in kaže, da kljub temu, kar vse piše v medijih, v ozadju ZDA in Mehika delujejo zelo dobro skupaj," je dejal neimenovani predstavnik ameriških oblasti.