Ko so žalujoči zapuščali katedralo, so se spopadli z lokalnimi prebivalci, ki so jih začeli obmetavati s kamenjem. Posredovati je morala policija, ki je uporabila tudi solzivec. Kopti naj bi pred tem v cerkvi vzklikali gesla proti egiptovskemu islamskemu predsedniku Mohamedu Mursiju, nato pa je v nasilju eden izmed njih izgubil življenje.

Egiptovske oblasti so dejale, da so ulice okoli katedrale pogosto prizorišče nasilja med kristjani in "neznanimi osebami", predsednik Mursi pa je po vnovičnih spopadih poklical vodjo Koptske cerkve, papeža Tavadrosa II., in obsodil spopade.

Zaostrene razmere
Z arabsko vstajo in s padcem režima Hosnija Mubaraka ter zmago islamistov na volitvah so se v najpomembnejši arabski državi zelo zaostrili odnosi med versko večino in manjšino. Kopti so pripadniki starodavne krščanske cerkve, ki se ponaša z izročilom krščanskega Egipta, ki je bil v 3. in 4. stoletju po Kristusu najmočnejše središče vzpenjajoče se Cerkve. Kljub muslimanski osvojitvi Egipta v 7. stoletju so se Kopti obdržali in so ob padcu Mubarakovega režima predstavljali desetino egiptovskega prebivalstva. Predsednik Mohamed Mursi, ki je vodja islamistične Muslimanske bratovščine, je ob izvolitvi poudaril, da bo storil vse za zaščito osemmilijonske manjšine.

Spopadi med muslimani in Kopti niso redki, a ta konec tedna so bili najbolj krvavi v zadnjih mesecih. V soboto je tako v mestu Hus v bližini prestolnice umrlo pet ljudi, osem pa jih je bilo ranjenih.

Napovedi niso rožnate
Medtem se gospodarske razmere v Egiptu vse bolj slabšajo. Brezposelnost narašča, industrijska proizvodnja je vse manjša. V nedeljo so bile v državi prekinjene železniške povezave, saj so železničarji s stavko zahtevali višje plače.