Na četrtem mestu je IDS/PGS s štirimi poslanci, sledijo regionalna Glavaševa stranka Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) in stranka Milana Bandića s po dvema mandatoma ter Živi zid in Uspešna Hrvaška s po enim mandatom.

Kot kaže, bo odločilna stranka Most
Politični sekretar največje opozicijske stranke Tomislav Čuljak je v odzivih na vzporedne volitve poudaril, da v HDZ ne verjamejo raziskavam ter da vzporedne volitve niso "niti približek realnim izidom volitev". Pričakuje, da bo HDZ po preštetih glasovih imela kakšnih deset poslanskih mandatov več. Kandidat za poslanca HDZ-ja Željko Reiner pa je spomnil, da so vzporedne ankete tudi na prejšnjih volitvah kazale celo devet poslanskih mandatov manj za HDZ, kot se je pokazalo po objavi uradnih volilnih rezultatov.

SDP-jev kandidat, minister za morje, promet in infrastrukturo, Siniša Hajdaš Dončić je dejal, da imata SDP in Most podobne programe. Izrazil je prepričanje, da bosta stranki našli skupno platformo.

Predsednik Mosta Božo Petrov je sicer prejšnji petek podpisal pri notarju overjeno izjavo, da ne bodo stopili v zavezništvo ne s SDP-jem ne s HDZ-jem, če ne bodo sprejeli njihovih programov. "S hladno glavo bomo počakali uradne izide in potem bomo povedali, kaj bomo storili. Naši pogoji pomenijo reforme javne uprave, racionalizacijo javnega sektorja, monetarno reformo in reformo pravosodja," je dejal poslanski kandidat Mosta in znani hrvaški ekonomski strokovnjak Ivan Lovrinović.

V Mostu so zanikali informacije, da bi HDZ že ponudila položaj predsednika sabora poslanskemu kandidatu Mosta Dragu Prgometu, ki je bil donedavni podpredsednik HDZ-ja.

Povolilna matematika - kako do 76 poslancev?
Za sestavo vlade bo potrebna podpora najmanj 76 poslancev. Osem poslanskih sedežev bo pripadlo tudi poslancem nacionalnih manjšin, trije pa hrvaškim izseljencem, ki tradicionalno podpirajo HDZ.

Volitve so potekale v demokratičnem ozračju in brez incidentov, so poudarili v državni volilni komisiji. Iz nevladne organizacije Državljani organizirano nadzirajo volitve (Gong) pa so sporočili, da so se državljani pritoževali na kršitev volilnega molka, ogrožanjem tajnosti glasovanja in nezadostno informiranostjo nekaterih članov volilnih odborov.

Obeta se težko oblikovanje koalicije
Milanović je svoj glas oddal na volišču v Zagrebu, kjer je pozval državljane, naj odidejo na volitve. "Ljudje, ali veste, kako pomembno je to. Gre za najpomembnejše volitve v zadnjih štirih letih. Vse prej je bila samo igra. Zdaj gre za pravo delo," je izjavil Milanović, ki je na volišče prispel s soprogo Sanjo Musić Milanović.

Približno pol ure po Milanoviću je na eno od zagrebških volišč prispel tudi Karamarko. "Optimističen sem glede volilnih rezultatov in verjamem, da bo udeležba visoka," je dejal ob oddaji glasu.

V Zagrebu je volila tudi predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović, ki je prav tako pozvala vse polnoletne državljane, naj se udeležijo volitev, ker "danes odločajo o naši usodi za naslednja štiri leta". Napovedala je, da bo po objavi neuradnih izidov volitev opolnoči dala izjavo.

V predvolilnih anketah je imela rahlo prednost Domoljubna koalicija, a niti koalicija Hrvaška raste ni brez možnosti za zmago, vendar bo imel zmagovalec v vsakem primeru težko nalogo pri sestavljanju vlade in bo moral iskati podporo pri manjših strankah, ki se bodo sicer morale zadovoljiti z drobtinicami.

Za sedeže v osmem sklicu sabora po osamosvojitvi države se je za 151 novih poslancev sabora potegovalo 2.311 kandidatov, med njimi 41 za 8 poslancev nacionalnih manjšin, vključno s kandidatko slovenske manjšine. Volivci so lahko izbirali med imeni na 166 kandidatnih listah.

Prvič preferenčni glas
Na tokratnih parlamentarnih volitvah so lahko hrvaški volivci prvič obkrožili tudi preferenčni glas, kar so sicer prvič lahko storili na volitvah v Evropski parlament spomladi leta 2013.

Hrvaška je razdeljena na deset volilnih enot, v vsaki pa bodo volili po 14 poslancev. V 11. volilni enoti bodo hrvaški državljani v tujini volili tri svoje predstavnike, medtem ko bodo v 12. volilni enoti osem svojih predstavnikov volili pripadniki nacionalnih manjšin na Hrvaškem.

Po 12 letih je imela tudi slovenska manjšina svojo kandidatko, Sabino Koželj Horvat, ki se je s še enajstimi kandidati potegovala za poslanski položaj predstavnika albanske, bošnjaške, črnogorske, makedonske in slovenske narodnostne manjšine.