Gospodarstvo na območju evra bo letos raslo počasneje, kot je bilo pričakovano, vendar se bo izognilo tehnični recesiji in se bo rast vnovič okrepila naslednje leto, so sporočili iz Bruslja.

"Pričakuje se, da se bo gospodarska aktivnost postopoma okrepila, ko bo potrošnja okrevala na podlagi stabilnega dela, vzdržne rasti plač in nadaljnjega umirjanja inflacije," je v izjavi za javnost zapisala Evropska komisija.

"Po precejšnji okrepitvi po pandemiji v letih 2021 in 2022 je gospodarstvo EU-ja izgubilo zagon. Letošnje leto je torej težko tudi za gospodarstvo," je ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

Bruto domači proizvod se je v prvih treh četrtletjih realno zgolj nekoliko povečal, v prihodnjih četrtletjih pa se bo rast po pričakovanjih rahlo okrepila.

Evropska komisija je tako za EU kot tudi za evrsko območje napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v primerjavi s septembrom za letos znižala z 0,8 na 0,6 odstotka. Za prihodnje leto jo je za EU znižala z 1,4 na 1,3 odstotka, za evrsko območje pa z 1,3 na 1,2 odstotka.

Zmanjševanje inflacije

Inflacija se bo po napovedih Bruslja še naprej zniževala, vendar nekoliko počasneje, kot so napovedovali v poletni napovedi, objavljeni pred dvema mesecema.

Za EU so napoved za letos ohranili pri 6,5 odstotka. Za prihodnje leto so septembra napovedali 3,2-odstotno inflacijo, zdaj pa napovedujejo 3,5-odstotno. Leta 2025 bo glede na trenutne napovedi znašala 2,4 odstotka.

Napoved inflacije za letos so ohranili tudi za evrsko območje, znašala naj bi 5,6 odstotka. Za leto 2024 so napoved zvišali z 2,9 na 3,2 odstotka. V letu 2025 pa naj bi v območju z evrom inflacija znašala 2,2 odstotka.

Sorodna novica Sloveniji napoved gospodarske rasti za letos zvišali, za leto 2024 pa znižali

Padec izvoza in uvoza

Območje z evrom je septembra imelo medletni padec izvoza za 9,3 odstotka, na 235,8 milijarde evrov, in uvoza za 23,9 odstotka, na 225,8 milijarde evrov, kaže prva ocena Eurostata. Evrske države so septembra tako sklenile z 10,0 milijarde evrov presežka v zunanji trgovini z blagom; lani s 36,6 milijarde evrov primanjkljaja.
Trgovina med članicami območja z evrom je v devetem mesecu v medletni primerjavi nazadovala za 15,5 odstotka, na 217,3 milijarde evrov.

Med začetkom januarja in koncem septembra je izvoz območja z evrom v primerjavi z enakim obdobjem lani ostal stabilen pri 2119,5 milijarde evrov, medtem ko je uvoz upadel za 12,2 odstotka, na 2103,2 milijarde evrov. Presežek je tako dosegel 16,3 milijarde evrov. V enakem obdobju lani se je govorilo o presežku v višini 278,3 milijarde evrov.

Trgovina med državami z evrom se je v tem obdobju skrčila za 3,8 odstotka, na 1989,3 milijarde evrov.

V celotnem EU-ju je izvoz septembra v medletni primerjavi nazadoval za 9,7 odstotka, na 209,7 milijarde evrov, uvoz pa za 27,6 odstotka, na 202,5 milijarde evrov. Povezava je tako imela zunanjetrgovinski presežek v višini 7,1 milijarde evrov, medtem ko je imela septembra lani primanjkljaj v višini 47,4 milijarde evrov.

Članice EU-ja so septembra med sabo opravile za 341,9 milijarde evrov trgovine, kar je 12,7 odstotka manj kot v enakem mesecu lani.
V devetmesečju je izvoz iz EU-ja medletno porasel za 0,7 odstotka, na 1901,3 milijarde evrov, uvoz pa upadel za 15,2 odstotka, na 1905,0 milijarde evrov. EU je tako v trgovini s preostalim svetom ustvaril za 3,7 milijarde evrov primanjkljaja, medtem ko je ta v enakem obdobju lani znašal 358,7 milijarde evrov.

Notranje trgovanje v EU-ju se je v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 2,2 odstotka, na 3091,2 milijarde evrov.

Septembra se je izvoz v medletni primerjavi zmanjšal v vseh članicah EU-ja, razen na Cipru, kjer je napredoval za 54,5 odstotka. Največji padec so imele Latvija (-27,9 odstotka), Hrvaška (-24,8 odstotka), Estonija (-24,5 odstotka), Litva (-22,1 odstotka) in Belgija (-21,6 odstotka). Z nekaj manj kot 20 odstotki je bil padec precejšen tudi v Sloveniji.

Tudi uvoz se je zmanjšal v vseh državah članicah, razen na Cipru (+30,8 odstotka) in Sloveniji (+0,4 odstotka). Najbolj je šel navzdol v Litvi (-29,3 odstotka), Belgiji (-24,5 odstotka), na Madžarskem (-22,3 odstotka), v Estoniji (-21,6 odstotka), Bolgariji (-21,2 odstotka), na Finskem (-21,0 odstotka), Nizozemskem (-20,6 odstotka) in v Italiji (-20,5 odstotka).