Evropsko združenje predelovalcev sadja in zelenjave (Profel) je sporočilo, da so razmere za pridelovalce in predelovalce zelenjave najhujše v 40 letih, med najbolj prizadetimi državami pa so Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Velika Britanija, Madžarska in Poljska.

"Zaradi vročega in suhega vremena v večini delov celine je skozi celoten julij trpela zelenjava. Količina pridelka je močno upadla," je v izjavi za javnost navedlo združenje in dodalo, da je leto 2018 tretje zapored, ko se ta sektor spoprijema z resnimi težavami zaradi vremena.

Po podatkih združenja je najbolj prizadet sektor zamrznjene in konzervirane zelenjave, saj so izgube na poljih vodile v manj oziroma neredne dostave sveže zelenjave v obrate za predelavo. To je pripeljalo do višjih stroškov proizvodnje in manj predelanih proizvodov.

V združenju niso hoteli ugibati, ali bodo višji skupni stroški eventualno vodili v dvig končnih cen.

Občutno, tudi do 50 odstotkov, naj bi se zmanjšal pridelek graha in fižola. "V nekaterih regijah na jugu Evrope so prvo obiranje fižola prizadele tudi močne nevihte s poplavami in točo. Pri čebuli poročajo o izgubah od 15 do 50 odstotkov, prizadet je tudi pridelek bučk in špinače. V številnih regijah drugega obiranja pridelkov – špinače, fižola ali cvetače, zaradi suše preprosto ni," so poudarili pri združenju.

V Avstriji škoda že več kot 200 milijonov evrov
Pri naših severnih sosedih v Avstriji bo po zadnjih ocenah zavarovalnic zaradi suše in vročine kmetijstvo utrpelo za 210 milijonov evrov škode. Do zanesljivejših ocen škode bo treba počakati, saj je veliko odvisno od pridelka jesenskih kultur, kot so soja, koruza in sladkorna pesa.

V Nemčiji zaradi izpada pridelka po suši kmetje od države terjajo milijardo evrov nujne pomoči. Vlada v Berlinu kljub razpravam še ni sprejela odločitve.

Kot poroča Der Spiegel, se politika, kmetijska združenja in ekonomisti prepirajo o tem, kakšen naj bo pravilen odziv na težave kmetov zaradi suše – jih podpreti z dodatnimi subvencijami ali jih prepustiti trgu.

Evropska komisija se je zaradi katastrofalne suše in posledičnih zahtev kmetovalcev prejšnji teden odločila pomagati prizadetim članicam z omogočanjem vnaprejšnjega izplačila evropskih sredstev v okviru skupne kmetijske politike in prožnejšo uporabo zemljišč.

Okoljevarstvena organizacija Greenpeace opozarja, da bo zdajšnja kriza naša nova normala, dokler bodo vlade in Evropska unija zavračale trajnostne metode kmetovanja, ki ne poslabšujejo podnebnih sprememb in so odporne proti njihovim učinkom.