Poročilo, ki ga pripravlja organizacija za človekove pravice Walk Free, ocenjuje, da so tveganju sodobnega suženjstva najbolj izpostavljeni ljudje, ki so bili svoje domove primorani zapustiti zaradi podnebnih sprememb, vojn in naravnih nesreč. Na naraščajoče število zasužnjenih vplivajo tudi kratenje pravic žensk ter ekonomske in družbene posledice pandemije covida-19.

Po podatkih indeksa je sodobno suženjstvo najbolj razširjeno v Severni Koreji, Eritreji in Mavretaniji, precejšnje število zasužnjenih pa je tudi v državah skupine G20. V Indiji naj bi bilo zasužnjenih 11 milijonov ljudi, na Kitajskem pet milijonov, v Rusiji pa 1,8 milijona ljudi.

Organizacija za človekove pravice Walk Free je v poročilu zapisala, da dobrine, ki jih uvažajo države G20, pogosto proizvajajo delavci, ki so v to prisiljeni. Te države naj bi vsako leto uvozile za dobrih 434 milijard evrov tovrstnih izdelkov, predvsem elektronskih naprav, oblačil in palmovega olja.

"Sodobno suženjstvo prežema vsak vidik naše družbe. Všito je v naša oblačila, poganja naše elektronske naprave in daje okus naši hrani," je ob objavi poročila dejala ustanovna direktorica organizacije Walk Free Grace Forrest.

Walk Free vlade poziva, naj se – poleg oblikovanja zakonodaje za odpravo sodobnega suženjstva v dobavnih verigah – v boju proti sodobnemu suženjstvu bolje vključijo v zagotavljanje človekoljubne pomoči. Kot ključno poudarjajo tudi omogočanje šolanja otrok, zlasti deklic, in preprečevanje prisilnih porok.