Kot je dejal avstralski premier Malcolm Turnbull, njegova vlada "dejavno razpravlja" z drugimi podpisnicami sporazuma, vključno z Japonsko, Novo Zelandijo in Singapurjem, o reševanju sporazuma.

Turnbull je po poročanju Al Džazire še dejal, da je mogoče, da se bo ameriška politika glede sporazuma čez čas spremenila, "kot se je že spremenila glede drugih trgovinskih sporazumov". Ob tem obstaja možnost, da se s TPP-jem nadaljuje tudi brez ZDA, je dejal in dodal, da "obstaja tudi možnost, da se TPP-ju pridruži Kitajska".

Sporazum, ki še ne velja, je bil sicer viden ravno kot protiutež naraščajočemu gospodarskemu vplivu Kitajske. Gre za največji trgovski sporazum v zgodovini. Leta 2015 ga je podpisalo 12 držav, ki skupaj predstavljajo 40 odstotkov svetovnega gospodarstva.

Podpisnice želijo rešiti TPP
Pripravljenost za pridružitev Kitajske k TPP-ju je izkazal tudi novozelandski premier Bill English. Premier je še dejal, da podpisnice raje iščejo načine, kako rešiti TPP, kot da sporazum popolnoma opustijo in čakajo na klic iz Washingtona glede dvostranskih sporazumov.

Trump je ob oznanitvi umika ZDA od sporazuma sicer dejal, da si bo prizadeval za dvostranske sporazume z drugimi podpisnicami, ki bi bili ugodnejši za ZDA. TPP je Trump označil za sporazum, ki "ubija delovna mesta".

Kitajska se sicer ni opredelila do TPP-ja, namesto njega pa je izbrala alternativni trgovinski sporazum RCEP oziroma Regionalno obsežno gospodarsko partnerstvo. Gre za skromnejši sporazum, ki poziva k nižjim in manj omejujočih regulativnim standardom.

Podpisnice tega sporazuma so deset članic Združenja držav jugovzhodne Azije ASEAN, Kitajska, Indija, Japonska, Južna Koreja, Avstralija in Nova Zelandija. ZDA niso podpisnice RCEP-a.

V torek je imela predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Čundžing redno tiskovno konferenco, na kateri se ni jasno opredelila glede pridružitve Pekinga k TPP-ju. Dejala je le, da Kitajska podpira "odprte in pregledne" trgovinske sporazume, pri katerih so "vsi zmagovalci".