Večino prebežnikov, ki jih je v Gambijo vrnila Mednarodna organizacija za migracije (IOM), so vrnili po razkritju o prodajanju ljudi kot sužnjev na libijskih tržnicah.

Med Gambijci, ki so zapustili državo, je tudi 24-letni Saikou Jammeh, ki je očeta prepričal o prodaji družinskega doma in porabi prihrankov za plačilo poti v Evropo. Zase v Gambiji, obubožani zahodnoafriški državi, ni videl prihodnosti, zato se je pridružil tistim, ki so bili pripravljeni žrtvovati vse za pobeg v Evropo, poroča Reuters.

A v Libiji so ga oropali, pretepali in zaprli v zapor za več mesecev. Nato se je znašel tam, od koder je odšel, v Gambiji, brez možnosti za zaposlitev in s praznimi žepi. "Čutil sem, da me je vlada zapustila," je razlog za odhod pojasnil v predmestju glavnega mesta Banjul.

Zdaj se v Gambijo vrača na tisoče prebežnikov, oblasti pa se trudijo pridobiti evropska sredstva za projekte njihove reintegracije. Predsednik Adama Barrow, ki je položaj prevzel pred letom dni po 22 letih avtokratske vladavine Yahje Jammeha, je pod pritiskom, da izvede korenite gospodarske reforme.

Prebežnikov, ki so se vrnili, ni malo v dvomilijonski državi, po poročanju Reutersa pa po mnenju strokovnjakov predstavljajo večjo grožnjo za stabilnost kot v drugih zahodnoafriških državah, ki se spopadajo z migracijami.

Kaj s povratniki?
"Nismo pripravljeni sprejeti vseh teh ljudi," je dejal Bulli Dibba, sekretar na notranjem ministrstvu. Kot je dejal, so "zelo zaskrbljeni za domačo varnost". Po njegovih besedah se država že tako ali tako spopada z brezposelnostjo. "Če bodo ljudje še naprej prihajali – kaj bomo storili z njimi?" sprašuje.

Gambijci so v zadnjih letih predstavljali okoli pet odstotkov vseh prispelih prebežnikov v Italijo. Gambija je tako država z največjim številom izseljencev na število državljanov, ki so prispeli v Evropo.

EU želi zmanjšati število prispelih prebežnikov tudi s financiranjem usposabljanj in programov za mlade v Afriki prek sklada, vrednega 3,2 milijarde evrov. Sklad je bil ustanovljen leta 2015, večino programov v Gambiji pa so se začeli izvajati lani. Saikou Jammeh je po vrnitvi opravil tečaj napeljave nadzornih kamer, zdaj pa varčuje za šolo.

Številni mladi Gambijci tega ne morejo. Od 2.435 prebežnikov, ki so se leta 2017 vrnili v Gambijo, jih je le 170 prejelo pomoč IOM-a pri integraciji, ki vključuje sredstva za izobraževanje ali ustanovitev podjetja. Številni povratniki so travmatizirani, nepismeni ali pa živijo v odročnih predelih, zaradi česar jim je toliko težje pomagati.

Nimajo se za "prostovoljne povratnike"
Številni povratniki so dejali, da se niso hoteli vrniti, a da po tem, ko so bili v Libiji pretepeni, zlorabljeni in so stradali, druge možnosti niso imeli. 26-letni Mustapha Sallah, ki se je iz Libije vrnil aprila lani, je dejal, da se nimajo za "prostovoljne povratnike".

Strokovnjaki opozarjajo, da bi se zaradi frustracij in pomanjkanja priložnosti lahko spet izselili. Da bi mlade obdržali v domovini, bi bile potrebne širše gospodarske spremembe, pravijo. Tudi če se ljudje izurijo in usposobijo, bo problem, če se ne bodo mogli zaposliti. Potrebna bi bila tudi evropska vlaganja oziroma prihod evropskih podjetij, ne samo pomoč v obliki denarja.

Medtem ko številni povratniki pravijo, da ne bi še enkrat poskusili opraviti nevarnega potovanja prek Libije, drugi še vedno sanjajo o življenju v Evropi. 22-letni Jerreh Cham je s pomočjo evropskih sredstev opravil tečaj napeljave satelitskega krožnika, po vrnitvi iz Libije avgusta lani pa hodi tudi na poslovno šolo. "Želim pridobiti kvalifikacije, preden odidem v Evropo," je dejal. "Če bom odšel izobražen, mislim, da me bodo upoštevali. Mislim, da me bodo spoštovali."