Dogovor predvideva začetek ustavnih reform za okrepitev pooblastil zveznih državnih organov ter usmerja delo parlamenta in institucijo predsedstva.

Besedilo je sicer ohlapnejše od načrtovanega, saj so umaknili konkretne določbe o krepitvi pooblastil zvezne vlade in premierja, o zamenjavi tričlanskega predsedstva z enim samim predsednikom in vzpostavitvi učinkovitejšega parlamenta.

Izjavo ob deseti obletnici daytonskega sporazuma, s katerim se je končala štiriletna vojna v BiH-u, so podpisali člani predsedstva Ivo Miro Jović, Sulejman Tihić in Borislav Paravac ter vodje srbskih strank SDS, SNSD in PDPD, bošnjaških SDA, Stranke za BiH, Socialdemokratske stranke ter hrvaških HDZ BiH in Hrvaške narodne skupnosti.

Odpraviti je treba napake
Proslava ob obletnici sporazuma je potekala na mirovnem inštitutu v Washingtonu, ki jo je zaznamovala tudi soglasna odločitev Varnostnega sveta ZN-a o enoletnem podaljšanju mandata mirovnih misijam EU-ja in zveze Nato v BiH-u. Resolucija sicer opozarja, da daytonski sporazum še ni docela uresničen in da je treba izpeljati še reformo policije, haaškemu sodišču izročiti vojne zločince in vrniti begunce.

Glavni pogajalec pred desetimi leti v Daytonu, Richard Holbrooke, je v govoru pozdravil odločitev administracije Georgea Busha, ki je po štirih letih zanemarjanja sklenila odpraviti napake tedanjega sporazuma. Srbskemu članu predsedstva Paravacu je ob tem zabičal, da se morajo Srbi končno sprijazniti, da so del skupne države, zato naj nehajo preprečevati sklenitev novega sporazum.

V Nato le ob izročitvi zločincev sodišču
Dejal je tudi, da je treba podreti zid, ki ločuje srbski bosansko-hrvaški del BiH-a. Bošnjaki in Hrvati se strinjajo s spremembami ustave, le Srbi ovirajo napredek, brez katerega po njegovih besedah država ne bo mogla postati članica EU-ja. Vnovič je tudi opozoril, da BiH ne bo članica Nata, dokler Radovan Karadžić in Ratko Mladić ne bosta izročena haaškemu sodišču.