Udeleženci konference v zadnjih urah nestrpno pričakujejo, kaj bo prinesel nov osnutek sklepnega dogovora. Ta bi moral biti v skladu z napovedmi objavljen ob 18. uri po dubajskem času, a se to do zdaj še ni zgodilo.

Predsedujoči konferenci Sultan Al Džaber se je zato zadnje ure posvetil intenzivnim ločenim srečanjem z različnimi skupinami držav. Posvetovanja se bodo nadaljevala tudi v prihodnjih urah in trajala vse do 3. ure zjutraj po tamkajšnjem času. Če bo Al Džaber na koncu dosegel soglasje z vsemi vpletenimi stranmi, bo temu sledila še formalna potrditev končnega dogovora na jutranji plenarni seji.

Da bo v dokument na koncu vrnjen tudi termin odprave fosilnih goriv, pa je po neuradnih informacijah malo verjetno. A ameriški predstavnik John Kerry je dejal, da je v novem osnutku dosežen določen napredek in da bo v njem uporabljen "močnejši jezik".

V skladu s pravili okvirne konvencije ZN-a o spremembi podnebja je za potrditev končnega dogovora potrebno soglasje vseh udeležencev podnebnega vrha oziroma 198 držav.

Mladi zahtevali odpravo fosilnih goriv

Med čakanjem na sklepno besedilo pa naraščajo pritiski okoljskih organizacij. Pred prostori, kjer se še vedno pogajajo in usklajujejo ministri pogodbenic, je pozno popoldne potekal protest mladih z zahtevami po odpravi fosilnih goriv.

"Ne želimo več fosilnih goriv. Zagotovite nam pravično in urejeno slovo od njih," je med drugim glasno vzklikala pisana skupina protestnikov ter si prislužila aplavz zbrane množice.

Nezadovoljstvo z rezultatom konference, ki se nakazuje v zadnjih dveh dneh, so izrazili tudi okoljski aktivisti. Ugandska Unicefova ambasadorka dobre volje Vanessa Nakate je priznala, da je že utrujena od vsakoletnih razočaranj na podnebnih konferencah. Tudi letos ni nič drugače, saj so iz vsebine osnutka končnega dogovora izključili odpravo fosilnih goriv.

Na mizi bil medel dogovor

Nov osnutek končnega dogovora, ki so ga v ponedeljek objavili Združeni arabski emirati, ki predsedujejo vrhu, je predlagal osem možnosti, ki bi jih države "lahko" sprejele za zmanjšanje izpustov. Ena je bila "zmanjšanje porabe in proizvodnje fosilnih goriv na pravilen, urejen in pravičen način, da bi dosegli ogljično nevtralnost do leta 2050, pred ali okoli tega leta".

Osnutek pa ne vključuje omembe "postopnega opuščanja" premoga, nafte in plina, ki so ga zahtevale številne države, ali poudarka na zmanjšanju njihove uporabe v tem desetletju, kar je po mnenju znanstvenikov nujno, da se prepreči stopnjevanje podnebnih sprememb. Osnutek na področju fosilnih goriv tako države poziva zgolj k zmanjšanju proizvodnje in porabe fosilnih goriv.

Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je dejal, da je osnutek dogovora "razočaranje" in da se bo EU-blok pogajal za podaljšanje konference, da bi dosegli dogovor za močnejše besedilo. "Pogovarjali se bomo, dokler bo treba," je Hoekstra dejal novinarjem.

Osnutek so kot prešibkega označile številne države, med njimi poleg EU-ja tudi Avstralija, Kanada, Čile, Evropska unija, Norveška in ZDA, če naštejemo le nekatere v 100-članski skupini, ki je zahtevala trdno zavezo glede zmanjšanja odvisnosti od premoga, nafte in plina.

Sorodna novica Prvi osnutek sporazuma COP28 ne omenja odprave fosilnih goriv. Kumer: Vsebina nesprejemljiva.

Izpusti toplogrednih plinov zaradi izgorevanja fosilnih goriv so glavni vzrok za podnebne spremembe. "Velika večina držav želi bolj zavezujoče besedilo – postopno opuščanje z namenom dolgoročnega postopnega opuščanja ali prehoda od fosilnih goriv," je za Reuters povedal norveški zunanji minister Espen Barth Eide.

Tudi Brazilija želi močnejše besedilo o opuščanju fosilnih goriv, a želi hkrati tudi zavezo, ki bi jasno opredelila, da lahko bogati in revnejši narodi to storijo v različnih časovnih okvirih, je dejala ministrica za okolje Marina Silva. "Ena izmed pomanjkljivosti je, da ne vzpostavlja prizadevanj za postopno opuščanje fosilnih goriv," je dejala novinarjem o osnutku dogovora.

Predstavniki majhnih otoških držav so dejali, da ne bodo odobrili dogovora, ki je "smrtna obsodba" za ranljive države, ki jih je dvig morske gladine najbolj prizadel. "Ne bomo tiho odšli v svoje vodne grobove," je dejal John Silk, vodja delegacije Marshallovih otokov.

Kot navaja Reuters, je iz dobro obveščenih virov izvedel, da je bil predsedujoči podnebni konferenci Al Džaber deležen pritiska od Savdske Arabije, de facto vodje skupine proizvajalcev nafte Opec, naj iz besedila izloči kakršno koli omembo fosilnih goriv – česar pa ni storil. Vlada Savdske Arabije se v torek ni odzvala na prošnje za komentar.

Za države proizvajalke nafte bi lahko svetovni dogovor o opustitvi fosilnih goriv na COP28 pomenil politično pripravljenost drugih držav, da zmanjšajo uporabo donosnih proizvodov, na katere se opirajo gospodarstva, ki proizvajajo gorivo.

"Kuvajt deluje v skladu s politiko, ki temelji na ohranjanju virov nafte ter njihovem optimalnem izkoriščanju in razvoju," je v ponedeljek na 12. arabski energetski konferenci v Dohi povedal minister za nafto Saad Al Barak.

Kljub hitri rasti obnovljivih virov energije fosilna goriva še vedno proizvedejo približno 80 odstotkov svetovne energije.

Ni bilo jasno, ali Kitajska, ki je največji proizvajalec toplogrednih plinov na svetu, podpira osnutek. Viri, seznanjeni s srečanjem pogajalcev COP28 v zgodnjih torkovih urah, so dejali, da je Peking nasprotoval delu besedila, ki pravi, da morajo svetovni izpusti toplogrednih plinov doseči vrhunec pred letom 2025. Kitajska se je zavezala, da bodo njeni izpusti ogljikovega dioksida dosegli vrhunec pred letom 2030, čeprav strokovnjaki napovedujejo, da bo cilj dosežen še prej. Indijski minister za okolje Bhupender Jadav prav tako ni želel komentirati zadnjega osnutka dogovora.

Uspešen začetek konference, nadaljevanje manj ...

Kot iz Dubaja poroča Špela Novak, se je podnebna konferenca začela zelo uspešno. Prvič doslej so namreč pogajalci že prvi dan sprejeli kakšno odločitev, ustanovljen je bil sklad za povračilo izgub in škod, ki jih posledice podnebnih sprememb povzročajo v najranljivejših državah. O skladu so se dogovorili že na lanski podnebni konferenci v Egiptu, tokrat so države napovedale prva vplačila v ta, za zdaj več kot 700 milijonov dolarjev vreden sklad – Slovenija bo prispevala milijon in pol. Predsedujoči konferenci je države večkrat pozval, naj jih uspeh tega dogovora spodbudi za nadaljnje korake.

Politične zaveze so jasne in opredeljene s pariškim sporazumom, ki govori o cilju stopinje in pol kot zgornji meji dviga povprečne globalne temperature do konca stoletja v primerjavi s predindustrijsko dobo. Za zdaj je jasno tudi, da smo še daleč od tega cilja. Do leta 2030 bi morali izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za 43 odstotkov glede na leto 2019, a medtem ko izpusti še vedno naraščajo, tudi analize nacionalnih energetskih načrtov kažejo, da bomo svetovne izpuste do leta 2030 zmanjšali le za dva odstotka – in tudi to le ob predpostavki, da bodo države svoje načrte tudi v celoti uresničile. Glede na to lahko pričakujemo, da se bo temperatura do konca stoletja dvignila za 2,4 do 2,9 stopinje – kar je precej nad ciljno mejo. Zato je nujno storiti več.

Nujnost zmanjševanja rabe fosilnih goriv je bila sicer prvič omenjena šele med sklepi podnebne konference v Glasgowu pred dvema letoma, ko so države pozvali k pospešenim naporom za postopno opustitev rabe premoga in neučinkovitih subvencij za fosilna goriva – oboje brez kakršnih koli časovnih rokov. Po izračunih Mednarodnega denarnega sklada znašajo svetovne subvencije za fosilna goriva 13 milijonov dolarjev – vsako minuto.

Predsedujoči konferenci, ki je sicer hkrati tudi izvršni direktor ene največjih naftnih družb na svetu, je bil deležen številnih kritik, ko je prišla na dan njegova izjava, češ da znanost ne govori o tem, da bi se morali fosilnim gorivom odpovedati. Na kritike se je odzval, da je bila njegova izjava narobe razumljena.

Znanstveniki, mladi, okoljske organizacije, otoške in druge ranljive države ter številni politični in verski voditelji in predstavniki poslovnega sveta pozivajo k temu, da je treba ohraniti cilj stopinje in pol. Je to v resnici sploh še mogoče? Zdi se, da se politični voditelji vse preveč zanašajo na to, da bo težave rešila tehnologija zajemanja in shranjevanja ogljika, ki pa doslej ni prinesla pomembnega prispevka. Časa pa zmanjkuje, je še poročala Špela Novak.