Nekdanjega finskega predsednika čaka trdo delo, saj Priština in Beograd vztrajata pri svojih stališčih. Foto: EPA
Nekdanjega finskega predsednika čaka trdo delo, saj Priština in Beograd vztrajata pri svojih stališčih. Foto: EPA
Boris Tadić in Vojislav Koštunica
Srbska in kosovska delegacija sta se ob prihodu v palačo na Dunaju izogibali medsebojnim stikom. Foto: EPA

Kosovsko stran sta predstavljala predsednik Fatmir Sejdiu in premier Agim Ceku, srbsko delegacijo pa sta vodila predsednik Boris Tadić in premier Vojislav Koštunica. Srečanja se je udeležil tudi posebni odposlanec ZN-a Martti Ahtisaari, ki je pogovorom predsedoval. Kosovska stran je dejala, da je neodvisnost edina sprejemljiva možnost, Beograd pa še vedno podpira načrt široke avtonomije.

Predsednik etničnih Albancev Fatmir Sejdiu je dejal, da je neodvisnost edina sprejemljiva možnost in da od tega ne odstopajo, srbska stran pa je ultimat že zavrnila. Koštunica je dejal, da bi Beograd lahko pristal na avtonomijo Kosova, ne more pa sprejeti oblikovanja nove, neodvisne države na 15 odstotkih svojega ozemlja.

Sporazum še daleč
Predstavnik ZN-a je dejal, da bi Beograd pristal na kar koli, razen na neodvisnost, Priština pa ne bo sprejela drugega kot neodvisnost, kar daje malo upanja na kompromisno rešitev, za katero si prizadeva Zahod. Diplomati namreč vztrajajo, da naj bi sporazum, ki bi Kosovu prinesel nekakšno obliko samostojnosti, dosegli v roku enega leta.

Beograd že vseskozi vztraja pri avtonomnem položaju Kosova znotraj Srbije, medtem ko je za Prištino edina sprejemljiva možnost neodvisna in samostojna država Kosovo. Od konca vojne leta 1999 je Kosovo pod nadzorom mednarodne skupnosti.

Strani sta na preteklih osmih krogih, ki so potekali od februarja, že razpravljali o več vprašanjih. Največkrat so govorili o decentralizaciji oblasti na Kosovu, na dnevnem redu pa je bilo tudi varstvo srbske verske in kulturne dediščine, o čemer strani nista našli skupnega jezika.