Načrt so objavili, medtem ko se je Norveška včeraj kot zadnja in 48. država pred iztekom roka priglasila med ustanovitelje azijske infrastrukturne banke, ki jo ustanavljajo v Pekingu.

Infrastrukturni projekti, predvsem hitre železniške povezave, avtoceste in letališka ter pristaniška infrastruktura, v katere bo investirala azijska infrastrukturna investicijska banka, ki bo konec leta začela delo v Pekingu, bo, kot navaja akcijski načrt, povezala 50 držav, v katerih živi okoli 4,4 milijarde prebivalcev.

Po tako imenovanem Marshallovem planu, s katerim so ZDA po koncu druge svetovne vojne pomagale obnoviti zahodno Evropo, gre za daleč najbolj ambiciozni mednarodni investicijski program.

Kitajska bo s programom "en pas, ena cesta", ki ga je jeseni 2013 napovedal kitajski predsednik Ši Džinping, pomagala pospešiti razvoj držav ob t. i. svileni poti, spodbuditi svojo pešajočo gospodarsko rast in se prek hitrih železniških povezav in avtocest povezati z Bližnjim vzhodom, Afriko in Evropo.

Severni krak hitrih železniških povezav se bo končal v severni Evropi, južni verjetno nekje v Egiptu, tako imenovana pomorska svilena pot 21. stoletja pa v pristanišču Pirej, od koder bo hitra železniška povezava do Budimpešte. Brez dvoma bi se lahko ta pot končala tudi v pristanišču v Kopru, ki bo imel s hrvaškimi pristanišči zdaj drugorazredno vlogo, saj bo šel primarni promet čez pristanišče v Pireju.

Zanimanje za vpis med ustanovne članice te banke je kljub ameriškemu nasprotovanju preseglo celo najbolj optimistična pričakovanja. Včeraj je celo japonski veleposlanik v Pekingu napovedal možnost, da se bo Japonska do poletja priključila tej banki, sodelovanje z njo pa so napovedali tudi v Washingtonu. Več kot očitno je, da se začenja popolnoma novo obdobje v mednarodnih odnosih, v katerem bo imela Kitajska osrednjo vlogo.