Primer preučuje avstrijsko tožilstvo, sta javnosti sporočila avstrijski kancler Sebastian Kurz in obrambni minister Mario Kunasek. Če bodo sum potrdili, to ne bo izboljšalo odnosov med Rusijo in EU-jem, je poudaril Kurz.

"Vohunjenje je nesprejemljivo in rusko vohunjenje v Evropi je nesprejemljivo," je še poudaril avstrijski kancler.

Avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl je zaradi primera na pogovor na zunanje ministrstvo poklicala odpravnika poslov na ruskem veleposlaništvu v Avstriji Igorja Nikitina in odpovedala za 2. in 3. december načrtovani obisk v Moskvi.

Ob tem je Kneisslova podobno kot Kurz ocenila, da bo primer vohunjenja, če bo ta potrjen, močno obremenil dvostranske odnose med Dunajem in Moskvo.

Na Dunaju želijo zdaj najprej razjasniti primer, a glede na okoliščine pričakujejo, da se bo sum potrdil. Kot je navedel Kurz, zdaj od ruske strani terjajo transparentne informacije, o vsem nadaljnjem se nameravajo pogovoriti z evropskimi partnerji. Kancler za zdaj ni želel govoriti o morebitnem izgonu ruskih diplomatov.

Namig prejeli od "prijateljskih" obveščevalcev
Obrambni minister pa je pojasnil, da je Avstrija namig o odtekanju informacij pred nekaj tedni prejela od prijateljske obveščevalne službe, nato so stekle preiskave. Na obrambnem ministrstvu so posledično ugotovili identiteto poveljnika in z njim tudi opravili pogovor.

Upokojeni častnik je poleg tega predal svoje naprave, med njimi prenosni računalnik, ki ga zdaj pregledujejo. Častniku grozi kazenski pregon. Kot je dodal Kunasek, za zdaj ne morejo potrdili, ali gre za posamični primer.

Avstrijski obrambni minister je izrazil ogorčenje, ker ta primer kaže, da se vohunjenje nadaljuje tudi po koncu hladne vojne. Zato bodo morali po njegovih besedah varnostno mrežo v Avstriji in tudi znotraj obrambnega ministrstva "še tesneje zategniti".

Časopis Kronen Zeitung medtem poroča, da naj bi poveljnik za svoje vohunske dejavnosti prejel 300.000 evrov.