Šele v petem poskusu je sodišče v Monsu ugodilo Michelle Martin in jo iz zapora, kjer je od leta 1996 prestajala 30-letno kazen, napotilo v samostan v manjšem kraju Malonne, 60 kilometrov jugovzhodno od Bruslja.

Zagovornik Martinove trdi, da "gre za drugačno žensko" in da "bo krivdo s seboj nosila vse življenje." Svojci Dutrouxovih žrtev so neprizanesljivi: "Naši otroci so bili umorjeni in posiljeni za vse življenje!"

Na odločitev sodišča se lahko pritoži le državno tožilstvo, odvetniki žrtev pa razmišljajo o pritožbi zaradi poteka postopka. S primerom se bodo, če bo potrebno, obrnili tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.

Kapitulacija sistema
Marc Dutrux je bil aretiran leta 1996, po odmevnem sojenju, ki je pretreslo belgijsko in mednarodno javnost, pa obsojen za ugrabitve in posilstva šestih deklic, starih med 8 in 19 leti. Dve med njimi je umoril, dve pa do smrti izstradal. Prav tako je bil obsojen zaradi umora domnevnega pomočnika, Bernarda Weinsteina. Martinova je bila obsojena zaradi sostorilstva.

Primer je pokazal predvsem na neodzivnost in neučinkovitost belgijskega pravosodja. Dutroux in Martinova sta bila zaradi suma ugrabitev in posilstev petih deklic aretirana že leta 1986. Tri leta zatem sta bila obsojena. Dutroux je za zapahi preživel le tri izmed dosojenih 15 let. Zaradi izvedenskega psihiatričnega mnenja, ki je navajalo, da ima motnje v duševnem razvoju, je dobil državno pokojnino in dostop do psihotropnih zdravil, ki jih je nato uporabljal na žrtvah. Dvom o pravilnosti odločitve o njegovem izpustu je pred tem pisno izrazila celo njegova mati, a je ostala preslišana.

Belgija je bila znova na nogah leta 1998, ko je za krajši čas pobegnil iz zapora.

Ugibanja o širokem pedofilskem omrežju, v katerega naj bi bili poleg Dutrouxa vključeni tudi politični, gospodarski in drugi vrhovi, niso bila nikoli potrjena. S tem pa so pustila prosto pot domnevam o množičnem in organiziranem prikrivanju, ki naj bi ga "sponzorirala" tudi država.