Ob aktualnem predlogu Nove Slovenije, da bi Mestna občina Ljubljana prepovedala vsakršno popivanje v javnosti, smo pogledali, kako imajo zadevo urejeno drugje po svetu.

Ugotovitev? Ljubljana bi se s sprejetim predlogom postavila ob bok ZDA, Poljski in muslimanskemu svetu, ki nagibanje kozarca v javnosti ostro obsojajo in preganjajo. Pri tem so Američani zelo specifičen primer, saj je njihov zakon o prepovedi popivanja na javnih krajih znan tudi pod imenom "zakon odprte steklenice" ("open container law"), kar pomeni, da se kot dokaz javnega popivanja šteje odprta steklenica, kar je precej lažje dokazati kot samo dejanje pitja.
Američani imajo tudi zaradi omenjenega zakona navado alkohol prenašati naokoli v rjavi papirnati vrečki, saj obstaja nekakšen neuraden dogovor med državljani in policijo, da zadnja pitja na skrivaj potem ne preganja tako strogo. Popivanje na javnih krajih pa je dovoljeno tudi na nekaterih univerzitetnih kampusih ali na športnih dogodkih.

Kanadski zakon je podoben ameriškemu, z izjemo "večnega upornika" Quebeca in lokalov. Tako denimo lahko brez težav piješ na zunanji terasi bara, če pa piješ na pločniku pred teraso, je to prekršek. Tudi v deželi javorjevega lista pa ti možje postave pogledajo skozi prste na kampusih, športnih prireditvah in če nosiš steklenico oz. pločevinko v vrečki.

Evropa je večinoma strpnejša. Zlasti v tradicionalnih "pivskih" deželah, kot so Nemčija, Finska, Anglija in Češka, je popivanje v javnosti načeloma dovoljeno. Izjeme seveda so, tako je denimo Praga popivanje prepovedala, da bi se izognila neprimernemu obnašanju in beračenju. Na Finskem je pitje v javnih prevoznih sredstvih prepovedano, a ga policija le redko preganja.

Nemške tegobe z "žurerskimi vlaki"
Popivanje na londonskih javnih prevoznih sredstvih je prepovedal trenutni župan Boris Johnson in s tem načel burno javno razpravo. Podporniki ukrepa so poudarjali, da bo poteza zmanjšala protisocialno obnašanje, medtem ko so nasprotniki trdili, da alkohol "olajša neudobje prevažanja".

O popivanju v javnih prevoznih sredstvih so aprila veliko razpravljali tudi Nemci. Mestne oblasti, med drugim tudi berlinske, so namreč hotele doseči prepoved popivanja, saj Nemci slovijo po svojih burnih zabavah na vlakih in podzemni železnici, ki jih praviloma podžiga alkohol. Gre za spontane pivsko-pevsko-plesne zabave, navadno ob koncih tedna, ki pa naj bi motile nealkoholizirane potnike.
A predlogu ukinitve "party vlakov" so - zanimivo - ostro nasprotovale nemške železnice, ki se bojijo predvsem, kako bi prepoved uveljavljale v praksi. Hamburška železnica je morala tako najeti dodatnih 50 varnostnikov in skupno porabi za uveljavljanje zakona okoli 1,5 milijona evrov letno, vendar pa več kot 80 odstotkov potnikov novo hamburško ureditev podpira.

Japonski pivci
Omeniti velja tudi Španijo, ki je prepoved popivanja v javnosti sprejela leta 2002, da bi naredila konec tedaj priljubljenim javnim pivskim zabavam, imenovanim botellones (španski izraz za veliko steklenico, op. a.). Botellones so v 80. letih začeli andaluzijski delavci, ki so na ta način lahko prihranili kar nekaj denarja, ki bi ga sicer zapravili za dražji alkohol v barih. V 90. letih so zabave prevzeli mladi in študentje kot odgovor na zgodnejše zapiranje nočnih klubov.

Naj zaključimo z Japonsko, kjer je popivanje v javnosti sicer povsem zakonito (pa čeprav Japonci alkohola res ne prenašajo dobro), a je maja župan Fukuoke 20.000 javnim uslužbencem pitje prepovedal povsod razen znotraj lastnega doma. In k "povsod" spadajo tudi restavracije, bari in domovi prijateljev.
Za ta ukrep se je Soičiro Takašima odločil po vrsti incidentov, povezanih s pitjem: tako je opit gasilec ukradel avtomobil, pijan je za volan sedel tudi ravnatelj neke osnovne šole, okajen pristaniški uradnik je napadel taksista, fizično pa sta se spopadla uslužbenca mestnega urada za varstvo otrok.