Protestnik proti usmrtitvam z lažno zanko okoli vratu na shodu v Berlinu julija lani. Foto: EPA
Protestnik proti usmrtitvam z lažno zanko okoli vratu na shodu v Berlinu julija lani. Foto: EPA

Organizaciji Človekove pravice Irana s sedežem na Norveškem in Skupaj proti smrtni kazni s sedežem v Franciji sta sporočili, da so v Iranu po prihodu Raisija na oblast izvedli 333 usmrtitev. Številka temelji na uradnih obvestilih iranskih oblasti in na poročilih virov organizacij v Iranu, poroča BBC.

126 ljudi so usmrtili zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili. Število je petkrat večje kot leta 2020, piše v poročilu organizacij.

Oktobra lani so Združeni narodi sporočili, da so skoraj vse usmrtitve v Iranu "samovoljni odvzem življenja", in pozvali Iran, naj preneha izrekati smrtne kazni, kadar so v nasprotju z mednarodnim pravom.

Posebni poročevalec ZN-a o človekovih pravicah v Iranu Javaid Rehman je opozoril na tri ohlapne in nejasne kazenske obtožbe za smrtno kazen, ki se pogosto uporabljajo za obračunanje s političnimi nasprotniki. Gre za "vojno proti Bogu", "korupcijo na zemlji" in "oboroženi upor".

Iranski kazenski zakonik sicer smrtno kazen predvideva tudi za kazniva dejanja, ki po mednarodnem pravu niso obravnava kot "najbolj resna", denimo tihotapljenje drog.

Med usmrčenimi tudi 17 žensk

Med 333 usmrčenimi ljudmi je tudi 17 žensk, kar je devet več kot leto prej. Med njimi sta Zahra Esmaili in Maryam Karimi, ki sta bili obsojeni umorov svojih nasilnih mož.

Poročilo izraža tudi zaskrbljenost zaradi "nesorazmernega števila usmrtitev etničnih manjšin". Baluči so predstavljali 21 odstotkov usmrčenih leta 2021, čeprav predstavljajo le med dvema in šestimi odstotki prebivalstva.