Na slovesnosti so prebrali odlok, v katerem je Hamenej zapisal, da v skladu z voljo ljudi "modremu, neutrudljivemu, izkušenemu in priljubljenemu" Raisiju poverja nalogo predsednika Islamske republike Iran.

Raisi je v govoru po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril, da si bo njegova vlada prizadevala za odpravo "zatiralnih" sankcij ZDA, a da pri reševanju iranskega gospodarstva ne bo zgolj čakala na pomoč tujine oziroma da "življenjskega standarda naroda ne bo vezala na voljo tujcev".

Z današnjim dogodkom je zmagovalec junijskih volitev, ki sta jih zaznamovali izločitev vrste reformističnih in zmernih kandidatov ter posledično nizka, manj kot 50-odstotna udeležba, uradno zasedel položaj predsednika. Slovesna prisega v iranskem parlamentu bo sledila v četrtek, nato pa bo Raisi v kratkem predstavil še vladni kabinet.

Na slovesnosti v Teheranu je sodeloval tudi odhajajoči predsednik Hasan Rohani.

Najvišja oblast v Iranu je v rokah ajatole Hameneja, ki je tako vrhovni poveljnik vojske kot tudi najvišja duhovna avtoriteta ter ima v skladu z ustavo zadnjo besedo in pravico veta pri vseh strateških zadevah.

Raisiju Zahod očita, da je bil v preteklosti, ko je bil v vrhu iranskega pravosodja, odgovoren za aretacije in celo usmrtitve številnih disidentov. V politiki je 60-letnik pretežno nepopisan list, čeprav velja za skrajnega konservativca in je večkrat ostro kritiziral Rohanijevo zmernejšo politiko, tudi glede jedrskega sporazuma z Zahodom leta 2015.

Raisi načelno podprl jedrski sporazum

Pogajanja o vrnitvi ZDA k temu sporazumu, ki so ga z izstopom prekršile pod prejšnjim predsednikom Donaldom Trumpom, bodo ena ključnih nalog novega predsednika in njegove vlade. Raisi je sporazum načeloma podprl, a obenem opozoril, da se ne bo pogajal samo zato, da se pogaja, ampak da zaščiti ključne nacionalne interese Irana.

Zadnje dni se tudi krepi spor zaradi nedavnega napada na naftni tanker ob obali Omana, za katerega so Izrael, ZDA in Združeno kraljestvo odgovornost pripisali Teheranu, ki vse očitke zavrača.

Glavna naloga novih konservativnih oblasti bo po ocenah poznavalcev spopad z gospodarskimi težavami Irana. Te so predvsem posledica ameriških sankcij, ki so prizadele tudi za Iran ključen izvoz nafte. Iransko gospodarstvo se je tako v letu 2018 kot tudi 2019 skrčilo za šest odstotkov.

Med drugim naj bi skušal Teheran zdaj okrepiti gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami in drugimi velesilami, kot sta Rusija in Kitajska, piše AFP.