Raisi je na svoji prvi tiskovni konferenci po petkovi zmagi na volitvah obljubil, da ne bo dovolil, da bi se pogajanja na Dunaju zavlekla. "Ne bomo dovolili pogajanj zaradi pogajanj," je dejal. Pogajanja se morajo po njegovih besedah voditi z jasnim ciljem, poroča BBC.

Jedrski sporazum je skoraj propadel, ko so ga ZDA z umikom leta 2018 in posledično uvedbo novih sankcij proti Iranu prekršile. Raisi je ZDA pozval, naj se takoj vrnejo k sporazumu in umaknejo vse sankcije, ki hromijo iransko gospodarstvo. Dejal pa je, da se z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom ne bi sestal, tudi če bi Washington to storil.

Vztraja tudi, da se Iran o svojem programu balističnih raket "ne bo pogajal", kar po njegovih besedah velja tudi glede iranske regionalne politike, vključno s podporo oboroženim skupinam v različnih državah. Zahodne države sicer zahtevajo, da naj bo tudi to predmet pogajanj na Dunaju.

V nedeljo je iranski glavni pogajalec Abas Arakči dejal, da so na Dunaju "bližje sporazumu kot kadar koli", a da premostitev preostalih razlik "ni preprosta".

Sporazumu z Iranom glede njegovega jedrskega sporazuma medtem odločno nasprotuje njegov regionalni nasprotnik, jedrsko oboroženi Izrael. Izraelski premier Naftali Benet je Raisija obtožil odgovornosti za množične usmrtitve političnih zapornikov leta 1988, ko je bil namestnik tožilca v Teheranu. Na te očitke je Raisi v ponedeljek odvrnil: "Ponosen sem, da sem branil človekove pravice na vsakem svojem položaju do zdaj".

Raisi je na volitvah zmagal z 62 odstotki glasov, a udeležba je bila le 49-odstotna, najnižja v državi po islamski revoluciji leta 1979. K bojkotu volitev so namreč pozivali disidenti in nekateri reformisti zaradi diskvalifikacije več vidnih kandidatov, ki bi lahko bili resnejši tekmeci.

Raisi je v ponedeljek dejal, da so mu volivci in volivke dodelili mandat za "boj proti korupciji, revščini in diskriminaciji". Po njegovih besedah dosedanji predsednik Hasan Rohani proti tem pojavom ni dovolj ukrepal.