V 560-stranskem poročilu je zapisanih 617 hudih kršitev človekovih pravic. V dveletni preiskavi je sodelovalo 1.270 prič. Foto: EPA
V 560-stranskem poročilu je zapisanih 617 hudih kršitev človekovih pravic. V dveletni preiskavi je sodelovalo 1.270 prič. Foto: EPA
Kongo
Zločine so zagrešili tako uporniki kot pripadniki vladnih sil. Foto: EPA
Kongo
ZN ima v Kongu nameščeno največjo mirovno misijo na svetu, a zločini se vseeno nadaljujejo. Foto: EPA

Sporno poročilo o zločinih v Demokratični republiki Kongo med letoma 1993 in 2003 je dvigovalo prah še pred objavo, s katero so nato počakali, da so svoje pripombe podale sosednje države, ki so bile vpletene v konflikt v tej tretji največji afriški državi. V poročilu so popisani zločini, ki prej niso bili dokumentirani.

Poročilo omenja, da so v napadih sodelovale sile iz Ruande in Ugande. Zaradi obtožb je vlada v Kigaliju zagrozila z umikom ruandskih vojakov iz nemirne sudanske pokrajine Darfur, kjer delujejo v okviru afriških mirovnih sil, a je nato umaknila svojo grožnjo po obisku generalnega sekretarja ZN-a Ban Ki Muna.

Ruanda je tudi opozorila, da poročilo, ki omenja genocid, predstavlja grožnjo za stabilnost v regiji. Ko so avgusta deli poročila prišli v javnost, je bil jezik besedila veliko ostrejši kot v končni različici.

"Trpel je vsak posameznik"
V začaranem krogu nasilja je v obdobju desetih let v političnih krizah, vojnah in konfliktih umrlo na desettisoče ljudi, mogoče celo več milijonov, številni pa so bili mučeni, posiljeni, iznakaženi ali pregnani s svojih domov.

"Nobeno poročilo ne more ustrezno opisati groze, ki jo je doživljalo civilno prebivalstvo ... skoraj vsak posameznik je izkusil trpljenje in izgubo," je objavo poročila komentirala visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Navi Pillay.

Poročilo navaja, da je v konfliktu sodelovalo najmanj 21 oboroženih kongovskih skupin, ki so zagrešile resne kršitve človekovih pravic. Poleg njih je v državi delovalo še kar osem vojska iz držav v regiji.

Pripadniki vseh skupin in vojska brez izjeme so sodelovali pri sistematičnih posilstvih, ki se jih je uporabljalo kot orožje. Oborožene skupine in državne sile so v svoje vrste vključile tudi 30.000 otrok vojakov.

"Večina žrtev so bili otroci, ženske in starejši ter bolehni ljudje, ki so bili podhranjeni in tako niso predstavljali nobene grožnje oboroženim silam," opozarja poročilo.

Med kršitvami je navedeno tudi ropanje naravnih bogastev na vzhodu Konga - bakra, kobalta, zlata, kositra in koltanove rude, ki se jo predelano uporablja v prenosnih telefonih in drugih sodobnih elektronskih napravah.

Kongo je poročilo označil za verodostojno in srce parajoče ter zahteval pravico. "Žrtve si zaslužijo pravico in si zaslužijo, da se sliši njihov glas," je dejal predstavnik Konga pri ZN-u Ileka Atoki, ki je izrazil svojo zgroženost in zgroženost njegove vlade nad groznimi zločini in njihovo razsežnostjo.

HRW: Nasilje se nadaljuje
Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch je sporočila, da gre za zgodovinsko poročilo, saj se omenjeni vzorci nasilja nadaljujejo tudi danes, spremlja pa jih kultura nekaznovanosti, zaradi česar je treba nujno vzpostaviti mehanizem za spopadanje s preteklimi in zdajšnjimi zločini.

"Teh dogodkov ne moremo več pomesti pod preprogo. Če bodo sledila odločna regionalna in mednarodna dejanja, potem bi lahko to poročilo predstavljalo pomemben prispevek h končanju nekaznovanosti, ki se skriva za grozodejstvi v Afriškem pojezerju," je dejal izvršni direktor HRW-ja Kenneth Roth.