Dokument je pripravil britanski svetovalni institut IHS Jane, ki ima več kot stoletno tradicijo. Posebej se ukvarja z vprašanji obrambe, varnosti, javne varnosti in zakonodaje.

V študiji piše, da se proti režimu predsednika Bašarja Al Asada trenutno bojuje okoli 100.000 ljudi, ki jih največkrat opisujemo kot "opozicijske sile". A po dveh letih krvave vojne so uporniki razdeljeni v tisoč večjih ali manjših skupin, ki se razlikujejo med seboj po motivu, namenu in ciljih bojevanja, poročilo povzema časopis The Telegraph.

Poročilo navaja, da je med uporniki okoli 10.000 džihadistov - med njimi je tudi kar nekaj tujcev, ki se bojujejo za vplivne struje, povezane s teroristično mrežo Al Kaida. Od 30.000 do 35.000 upornikov je skrajnih islamistov, ki imajo z džihadisti podobno stališče do razmer, a so usmerjeni izključno na sirsko vojno, ne na širši mednarodni boj. Med uporniki je prav tolikšno tudi število zmernih borcev, ki pripadajo skupinam z islamskimi značilnostmi. To pomeni, da je le manjšina upornikov povezana s posvetnimi ali povsem nacionalističnimi skupinami.

Ta števila potrjujejo nekatere ocene zahodnih diplomatov, ki so namignili, da je manj kot tretjina opozicijskih sil "po okusu" Velike Britanije. Ameriški diplomati to mejo postavljajo mnogo višje.

Ne gre za sekularne sile
A strahovi in trditve, da je upor proti Al Asadu povsem prešel pod nadzor skrajnežev, tudi na Zahodu sprožajo vse več skrbi, da bi njihove pošiljke orožja končale v nepravih rokah. Vodja raziskave Charles Lister je dejal: "Uporniško gibanje obvladujejo skupine, ki na vojno v državi gledajo z islamskega stališča. Stališče, da opozicijo vodijo sekularne sile, je popolnoma napačno."

Študija temelji na ocenah obveščevalnih sil ter pogovorih z aktivisti in uporniki. Zaradi dolžine vojne se je pojavilo več sto majhnih uporniških skupinic, izmed katerih vsaka deluje na zelo omejenem območju, a so običajno zveste večjim strujam. "Ker so islamisti v opoziciji tako množično zastopani, je utemeljen strah, da bo Zahod s svojimi potezami odgnal zmerneže, prevladali pa bodo skrajneži."

Islamisti prepričujejo domačine
Cilj zmernejše Svobodne sirske vojske (FSA) je padec predsednika Al Asada, skrajneži pa si želijo več, Sirijo preoblikovati v trdo islamistično državo, ki bi bila del regionalnega islamskega kalifata. Zato se različne skupine vse grše gledajo tudi med sabo, saj razhajanja med njimi postaja vse večja. A ne ostaja le pri ostrih besedah - v zadnjih tednih so člani Al Kaide v severni pokrajini Latakia ubili nekaj poveljnikov FSA-ja. Poleg tega pa je skrajna islamistična struja prevzela nadzor tudi nad pomembnimi naravnimi viri na severu, kot sta nafta in zemeljski plin. Njihovi borci so tudi bolje oboroženi in izurjeni, vse skupaj pa vodi do tega, da uspešno pridobivajo nove člane med krajevnim prebivalstvom, saj jim dostavljajo hrano.