Portoriko se spopada z begom možganov in revščino. V zadnjih desetih letih se je pol milijona Portoričanov izselilo v ZDA, med preostalimi dobrimi tremi milijoni pa jih 45 odstotkov živi pod pragom revščine. Brezposelnost je 12-odstotna. Hrana v Portoriku je za 22 odstotkov dražja kot v ZDA, javne službe Portoričane stanejo 64 odstotkov več.

Ta mesec so se prebivalci Portorika znova, že petič v zadnjih 50 letih, odpravili na nezavezujoči referendum o statusu države in z veliko večino izrazili željo po tem, da bi postali 51. zvezna država ZDA, a je bila volilna udeležba le 23-odstotna. Na referendumu so se volivci odločali med tremi možnosti: postati zvezna država Združenih držav Amerike, postati suverena neodvisna država ali ohraniti trenutni položaj in ostati ozemlje pod okriljem ZDA.

"Od danes naprej zvezna vlada ne more več ignorirati glasu večine ameriških državljanov v Portoriku," se je po poročanju Al Džazire po prsih tolkel novembra lani izvoljeni guverner Ricardo Rossello in dodal, da bi se Washington obnašal skrajno protislovno, če povsod po svetu zahteva demokracijo, zavračal bi pa legitimno pravico Portoričanov do samoopredelitve.

Opozicija bojkotirala referendum
Vendar je kredibilnost referenduma po poročanju Guardiana omajala že nizka volilna udeležba, ki je bila najnižja v vseh petih referendumih, vendar odstotek naklonjenosti ideji o zvezni državi še nikoli ni bil tako visok - leta 2012 je denimo za idejo o zvezni državi glasovalo 61 odstotkov volivcev. Vendar je bila drugačna tudi oblika takratnega referenduma, saj so volivce najprej vprašali, ali se strinjajo s portoriškim teritorialnim statusom, pri drugem vprašanju pa so izbirali med omenjenimi tremi možnostmi. Volilna udeležba takrat je bila precej višja, saj je na prvo vprašanje odgovorilo okoli 1,8 milijona, na drugo pa okoli 1,4 milijona volivcev.

Po podatkih Al Džazire je tokrat izmed okoli 2,23 milijona volilnih upravičencev okoli pol milijona ljudi glasovalo za zvezno državo ZDA, 7.600 za samostojnost in 6.700 za ohranitev trenutnega statusa - kar je skupno le 23 odstotkov volilnega telesa.

Kljub organizaciji referenduma, obljubam med predsedniško kampanjo in napovedi po osnovanju posebne komisije za pogajanja o pridružitvi zveznemu sistemu ZDA, 37-letni Rossello ni uspel prepričati politične opozicije, poroča The Washington Post. Predstavniki vodilnih opozicijskih strank - tako tisti, ki želijo neodvisnost, kot tisti, ki so za ohranitev trenutnega položaja - so svoje volivce pozvali k bojkotu referenduma. Očitno uspešno, ne glede na to, da je datum referenduma nosil močno simboliko - pred natanko stotimi leti so Portoričani dobili tudi ameriško državljanstvo.

Lahko prosto vstopajo v ZDA, a ne morejo voliti
Državljanstvu navkljub Portoričani nimajo enakih pravic kot prebivalci ZDA. Portoriko je po špansko-ameriški vojni leta 1898 postal ameriško območje, vse od leta 1952 pa po konstituciji svoje ustave uživajo široko politično avtonomnost, ne pa tudi suverenosti, poroča Al Džazira.

Portoričani lahko prosto vstopajo na ozemlje ZDA in se pridružijo ameriški vojski - 65. pehotni bataljon ameriške vojske sestavljajo samo Portoričani - ne morejo pa voliti ameriškega predsednika ali predstavnikov kongresa. V kongresu ima Portoriko sicer pravico do enega predstavnika.

Portoriko je izvzet iz federalnih finančnih pomoči, a morajo prebivalci vseeno plačevati zdravstveno zavarovanje in lokalne davke ter ob tem prejmejo veliko manj finančne podpore kot zvezne države, še poroča Washington Post.

Dolga zgodovina zadolževanja
Zgodba portoriškega zadolževanja seže kar 100 let nazaj, ko je leta 1917 ameriški kongres sprejel zakon, po katerem so Portoričani dobili ameriško državljanstvo. Ta isti zakon je Portoriku dovoljeval izdajo neobdavčenih obveznic, pri čemer ni šlo le za federalne obveznice, temveč je zakon vsem pravnim akterjem prepovedoval obdavčiti portoriške obveznice.

Še danes veljavni zakon določa, da nobena zvezna država, okrožje ali teritorij ne more obdavčiti obresti, ki jih Portoriko plačuje svojim investitorjem. To je ljudi v lovu na dobiček pognalo v poslovanje z deželo. Vse do lanskega leta so imeli investitorji zelo zanesljivo jamstvo: zvezne države in ozemlja ZDA niso smele razglasiti stečaja.

New York Times piše, da so Američani postajali v želji po dobičku vedno manj naklonjeni davkariji, portoriške vlade na drugi strani pa so ob podpori stoletne pogodbene klavzule ena za drugo omogočale rast dolga.

Vrhunec zadolževanja v času hladne vojne
Zadolževanje je izbruhnilo ob začetku t. i. hladne vojne, ko so ZDA preko naložb želele pokazati, da lahko demokracija in prosti trg dvigneta življenjski standard nad s sovjetske strani podprto Kubo.

Ob velikih naložbah v infrastrukturo je Portoriko leta 1952 dobil še svojo ustavo, v kateri je bila zapisana nenavadna klavzula za pomiritev morebitnih kupcev obveznic. V kolikor bi se v portoriškem proračunu pojavila luknja, naj bi Portoriko "vsa razpoložljiva sredstva" namenil poplačilu izdanih obveznic.

Neobdavčene obveznice v navezi s portoriško ustavo so navdušile investitorje predvsem v 70. letih, ko so davki na ozemlju ZDA skokovito narasli. Ameriške banke so se povezale s portoriško vlado in na otoku odprle svoje poslovalnice. Ko sta v 70. letih mesti New York in Cleveland skoraj bankrotirali, je kongres v stečajno zakonodajo dodal Poglavje 9, ki mestom in okrožjem za zaščito pred upniki omogoča razglasitev stečaja.

Grenko presenečenje klavzule Poglavja 9
Leta 1984 je v Poglavje 9 neznani avtor dodal klavzulo, po kateri se okrožje Columbia (območje prestolnice Washingtona) in Portoriko ne moreta sklicevati na deveto poglavje. Klavzula je 30 let ostala praktično neopažena, vse dokler ni leta 2014 portoriški dolg znašal slabih 18 milijard evrov (20 milijard dolarjev) in je država začela razmišljati o stečaju. Leta 2014 je ameriško vrhovno sodišče razsodilo, da Portoriko ne more razglasiti stečaja.

Portoriko je zaradi naraščanja svojega dolga po letu 2005 izdajal več in več obveznic, da je lahko uravnotežil svoj proračun. Ko je kriza dohitela tudi ZDA in so imele zvezne rezerve nizko obrestno mero, so portoriške obveznice postale še bolj zaželene. Leta 2014 je Portoriko izdal še zadnji sveženj obveznic, ki so jih pokupili hedge skladi. Leto kasneje je Rossellov predhodnik na mestu guvernerja Garcia Padilla razglasil, da ima Portoriko več dolga, kot ga lahko poplača, in je zato zanj nujen moratorij.

Obamova administracija omogoči stečaj
Maja 2016 so republikanci ob podpori Obamove administracije v kongresu sprejeli zakon, po katerem bi Portoriko lahko oznanil stečaj. Tako bi državo s 64 milijardami evrov (72 milijard dolarjev) težkem dolgu zaščitili pred mnogimi upniki.

Eno leto po sprejetju zakona je Portoriko tudi dejansko razglasil stečaj. To je posledično privedlo do intenzivnega zategovanja pasu, saj dolg na prebivalca znaša dobrih 30.000 evrov, zaradi česar je Portoriko že začel s konkretnimi finančnimi rezi na področju šolstva in javnega sektorja.

Nejasna finančna prihodnost
Po razglasitvi stečaja maja letos je finančna prihodnost Portorika nejasna. V začetku maja je vrhovni sodnik John G. Roberts sodni primer predal zvezni sodnici New Yorka Lauri Taylor Swain, strokovnjakinji za stečajno zakonodajo. Pričakuje se, da bo primer trajal dolgo, saj je položaj izredno zapleten. Hedge skladi trdijo, da je Portoriko kršil ustavno zakonodajo, sindikati zahtevajo ohranitev delovnih razmerij, odvetniki Portorika menijo, da je nekaj obveznic neveljavnih.
Upniki medtem napadajo nadzorni svet ameriškega kongresa za reševanje portoriške krize, saj je za reševanje dolga namenil le okoli 715 milijonov evrov (800 milijonov dolarjev) letno za vsako od naslednjih pet let, dejansko pa bi na letni ravni potrebovali 3,13 milijarde evrov (3,5 milijarde dolarjev), še poroča New York Times. Upniki so seveda razjarjeni, saj trdijo, da zakon ameriškega kongresa, po katerem lahko Portoriko razglasi stečaj, države še ne odveže od njene lastne ustave, v kateri je zapisano, da bodo tudi ob proračunskih primanjkljajih poplačali izdane obveznice.

Malo možnosti, da Portoriko postane zvezna država
Nasprotniki pridružitve ZDA iz Portorika svarijo, da je pot zvezne države še zahtevnejša od zdajšnjega poplačevanja dolgov. "Kakršen koli znesek bi že prejeli v zvezni pomoči, bi se ta razveljavil in izničil ob davkih, ki bi jih morali plačati," je za Washington Post dejal sekretar opozicijske ljudske Demokratične stranke Carlos Delgado.

Pridružitve pa ob političnih nasprotnikih Rosella ne odobrava niti pravosodno ministrstvo ZDA, poroča Washington Post. Aprila je ministrstvo sicer prejelo prvo različico referendumskega vprašanja, a je zahtevalo popravek, saj referendum ni vključeval možnosti, da Portoriko ostane pridruženo ozemlje ZDA. Rosellova administracija je možnost dodala, na kar je ministrstvo odgovorilo, da potrebuje več časa in zahtevalo preložitev referenduma, kar se pa ni zgodilo, zato ministrstvo referenduma ni odobrilo.

Portoriška plat medalje
Dokumentarni film Nekoč v Portoriku (Once Upon a Time in Puerto Rico/Erase Una Vez en Puerto Rico) Daniela Ramireza, ki je bil posnet leta 2011 in zaradi pomanjkanja sredstev premierno predvajan šele leta 2015, predstavlja konflikt ameriško-portoriškega odnosa tudi iz druge perspektive.

Bančnik iz prestolnice San Juan Carlos J. Nieves poudarja, da je Portoriko med letoma 1945 in 1970 doživel industrijski in družbeni razcvet. Skupaj z ZDA so pripravili načrt povečanja davkov in dobičkov dela ter agrarne reforme. V tistem obdobju je v Portoriko prišlo ogromno farmacevtskih in tehnoloških podjetij. "Veliko izdelkov se je takrat proizvajalo v Portoriku in izvažalo v ZDA ter druge države," pravi Nieves in poudarja, da so imele tiste službe dobre plače, v Portoriku so ustvarile srednji razred in izobraženim ljudem omogočile, da so ostali v državi.

Razcvet ameriških podjetij v Portoriku je omogočila znana sekcija 936 zveznega zakona o prihodkih, ki jo je kongres sprejel leta 1976 in je ameriškim podjetjem omogočala ustvarjati neobdavčene profite v Portoriku. Zaradi visokih stroškov in vedno manj ameriških podjetij v Portoriku je leta 1996 ameriški kongres izbrisal sekcijo 936, zaradi česar so še ostala podjetja zapustila državo, kar je povečalo brezposelnost na otoku.

Miranda: "Naša vlada je karikatura"
"Tukaj nimamo svoje vlade, imamo le simulacijo, karikaturo. Vsa dejanska moč je v Washingtonu in ameriških zveznih agencijah," poudarja politični aktivist in zagovornik samostojnega Portorika Rafael Cancel Miranda. Meni, da je Portoriko že ves čas ameriška kolonija, po njegovem mnenju so Američani skozi zgodovino Portorika samo izkoristili davčne olajšave in manipulirali z avtohtonimi prebivalci ter jih naredili odvisne od ZDA.

Ne glede na izid referenduma in želje Portoričanov z Rosselom na čelu, ima zadnjo besedo glede 51. zvezne države ZDA ali morebitne osamosvojitve tako ali tako kongres, v katerem imajo Portoričani enega predstavnika. Tudi ZDA so bile primorane v bolj restriktivno finančno politiko, saj njihov zvezni dolg po poročanju finančnega portala The Balance znaša kar okoli 17,8 bilijona evrov (19,9 bilijona dolarjev). Ob ameriški politiki zveznega odplačevanja dolgov se zdi zelo malo verjetno, da bi 50 zveznih držav medse sprejelo novo zadolženo članico.