Oglas
Pravnik, profesor, senator, soprog, oče - to so le nekatere od "funkcij", ki razkrivajo, kdo je 47-letnik, ki je uresničil sen, ki se je še pred letom zdel neuresničljiv: spodnesel je Hillary Clinton in osvojil ne le srca demokratskih volivcev, temveč srca večine Američanov. 4. november je dan, ki ga bo zgodovina pomnila za večno: Obama je postal prvi temnopolti predsednik najvplivnejše države na svetu.
Obama, ki slovi po svojih retoričnih sposobnostih - mnogi ga primerjajo z legendarnim Johnom F. Kennedyjem, zadnje tedne pred usodnim dnevom potuje po zveznih državah in prepričuje volivce, da je čas za spremembo. Šteje vsak glas.
Ksenja Tratnik
Demokratski senator se je rodil 4. avgusta v Honolujuju na Havajih Američanki Ann Dunham in Kenijcu Baracku Obami starejšemu, ki sta se spoznala na havajski univerzi, kamor je prišel Obama st. na študijsko izmenjavo. Foto: EPA
Ko je bil star dve leti, so se njegovi starši ločili. Njegov oče se je vrnil v rodno Kenijo. Na fotografiji: starši Baracka Obame. Foto: EPA
Po razhodu staršev je Barack svojega očeta, ki je umrl v prometni nesreči leta 1982, videl le še enkrat. Foto: EPA
Njegova mama se je po ločitvi od Obamovega očeta poročila z Indonezijcem Lolom Soetorom in družina se je leta 1967 preselila v Džakarto. Obama je tam hodil v šolo do svojega 10. leta, potem pa se vrnil v Honolulu k materinim staršem, mati pa je izmenjaje živela na Havajih in v Indoneziji, dokler ni dokončala svojega doktorata. Leta 1995 je umrla za rakom na jajčnikih. Foto: EPA
Obama je bil že od majhnega močno navezan na stare starše, pri njima pa je nekaj časa tudi živel. Pred leti je priznal, da je v srednji šoli užival kokain in popival, kar je označil za svojo največjo moralno napako. Foto: EPA
Po srednji šoli se je Obama preselil v Los Angeles, kjer je dve leti študiral na kolidžu Occidental College, potem pa se preselil v New York, kjer je šolanje nadaljeval na univerzi Columbia, smer politična znanost - mednarodni odnosi. Po diplomi je leto dni delal v Business International Corporation, potem pa v New York Public Interest Research Groupu. Foto: EPA
Po štirih letih življenja v velikem jabolku se je preselil v Chicago, kjer je tri leta delal kot direktor v organizaciji Developing Communities Project, ki je družbena organizacija v lasti cerkve. Sredi leta 1988 je prvič potoval v Evropo, potem pa prvič obiskal svoje sorodnike v Keniji. Jeseni leta 1988 je začel študirati na pravni fakulteti na Harvardu in že po prvem letu študija postal urednik pravne revije, po drugem letu pa vodja celotnega uredništva, o čemer so se takrat mediji na široko razpisali, saj je bil prvi temnopolti glavni urednik. Poletja je mladi Obama preživljal v Chicagu, kjer je delal v pravnih podjetjih Sidley&Austin (1989) in Hopkins&Sutter (1990). Leta 1991 je z odliko diplomiral in se za stalno vrnil v vetrovno mesto. Foto: EPA
Svojo ženo Michelle Robinson je Obama spoznal junija 1989, ko je opravljal poletno delo v pravni družbi Sidley Austin, zanimivo pa je, da je bila Robinsonova njegova nadrejena in je sprva zavračala njegova vabila na zmenke. A konec poletja sta le postala par, se leta 1991 zaročila, 3. oktobra 1992 pa si obljubila večno zvestobo. Foto: EPA
Chicaška pravna univerza je želela, da se ji Obama pridruži, zato ga je štipendirala in mu zagotovila mir za pisanje knjige. Obama je namreč po medijski odmevnosti svoje izvolitve za predsednika pravne revije na Harvardu podpisal pogodbo o knjigi o rasnih odnosih. Sprva je nameraval knjigo napisati v enem letu, a se je projekt zavlekel, zato je med drugim odpotoval tudi na Bali, kjer je nekaj mesecev v miru ustvarjal knjigo, ki je pravzaprav postala zapis njegovih spominov. Naslovil jo je Sanje mojega očeta.
Od leta 1992 je torej poučeval ustavno pravo na chicaški univerzi, poleg tega pa vodil še nekaj pomembnih projektov, med njimi je bil tudi vpis volivcev v volilni register. Na univerzi je ostal do leta 2004. Leta 1993 se je pridružil 12-članski ekipi odvetniške pisarne Davis, Miner, Barnhill&Galland, kjer je ostal do leta 2002, ko je njegova pravna licenca postala neaktivna. Poleg tega je bil še član vrste skladov in fundacij. Foto: EPA
Leta 1996 je bil prvič izvoljen za senatorja v zvezni državi Illinois, kar je ponovil še v letih 1998 in 2002, medtem ko ga je leta 2000 v boju za mesto v predstavniškem domu porazil Bobby Rush. Leta 2003 je postal predsednik senatnega komiteja za zdravje in družbene storitve: eden izmed njegovih največjih dosežkov je, da je Illinois postal prva zvezna država, kjer morajo biti zaslišanja zaradi umorov posneta s kamero. Leta 2004 se je umaknil iz illinojskega senata in se podal v boj za ameriški senat, o čemer je začel razmišljati že sredi leta 2002. Na primarnih volitvah marca 2004 je prejel 52 odstotkov glasov, junija se je umaknil njegov pričakovani republikanski protikandidat Jack Ryan, ki ga je avgusta nadomestil Alan Keyes, novembra pa je Obama z njim na volitvah dobesedno pometel: prejel je 70 odstotkov glasov, Keyes pa 27. Foto: EPA
4. januarja 2005 je Obama zaprisegel in postal peti afroameriški senator v ameriških zgodovini. Postal je član več senatnih odborov, med njimi tudi zunanjepolitičnega, v okviru katerega je obiskal Vzhodno Evropo, Bližnji vzhod, osrednjo Azijo in Afriko. Foto: EPA
Kot že rečeno, je dolgo časa veljalo, da je favoritka med demokratskimi predsedniškimi kandidatkami nekdanja prva dama Hillary Clinton, a Obama je že na začetku primarnih volitev z zmagami v Iwi, Nevadi in Južni Karolini dal vedeti, da bo boj težek in zagrizen. T. i. super torek, ko so volitve potekale v več zveznih državah hkrati, je Obama končal z 20 delegati več od Clintonove, sledila je zmaga v 11 zveznih državah. Tesna bitka je napovedala vse bolj ostro obračunavanje med kandidatoma, zaradi česar so se mnogi zbali (pre)globokega razkola v stranki. Foto: Reuters
10. februarja 2007 je pred zgradbo kapitola v Springfieldu naznanil svojo kandidaturo za demokratskega predsedniškega kandidata na volitvah 2008. Kraj je bil simboličen: tam je leta 1958 Abraham Lincoln povedal svoj znameniti govor House Divided. Na začetku svoje kampanje se je osredotočil na tri točke: kritiko politike Georgea Busha v Iraku, odvisnost ZDA od tujih energentov in zavzemanje za javno zdravstvo. Foto: EPA
Meseci so minevali in vse bolj jasno je postajalo, da je zmagovalec Obama: 23. avgusta je tudi uradno postal demokratski predsedniški kandidat, za svojega podpredsedniškega kandidata pa je izbral prekaljenega političnega mačka Joeja Bidna. Foto: EPA
Z ženo Michelle ob osvojitvi demokratske nominacije. Foto: Reuters
Leta 1998 se je zakoncema Obama rodila njuna prva hči Malia Ann, ki se ji je leta 2001 pridružila Natasha oz. Sasha. Foto: EPA
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje