"Skoraj vsi iščejo ljudi za delo," je za BBC povedal upravnik bara Piccadilly Joao Carvalho. Na oknu je izobešeno obvestilo, da iščejo natakarje in barmane.
V Algarveju, kjer je brezposelnost večja kot kjer koli drugje na Portugalskem, bari, restavracije in hoteli predstavljajo eno šestino delovnih mest. A dolgi delavniki, pogosto od šestih zvečer do štirih zjutraj in šest dni na teden, iskalce dela odženejo od zaposlitve za točilnim pultom.
"Hočejo delati v hotelih, imeti dva dni prosto in dobro plačo," toži Rui Carvalho, upravnik Second bara, ki že tedne opravlja nadure namesto manjkajočega osebja. "Nekateri ljudje raje živijo od socialne podpore, kot pa da bi delali," pravi Jorge Sa iz bara JC.
Raje na nadomestilih?
Kljub strogim varčevalnim ukrepom na Portugalskem so nadomestila za brezposelnost še vedno precej radodarna. Brezposelni tako dobijo 65 odstotkov plače, ki so jo prejemali pred izgubo službe, kar pomeni med 419 in 1.048 evri na mesec.
In ljudje med 20. in 40. letom, kar je tipična starost strežnega osebja, lahko prejemajo nadomestilo leto dni, tudi če so pred tem delali le nekaj let. Prav ta starostna skupina tvori ključen del brezaposelnih prebivalcev Algarveja. Marca je bila brezposelna kar ena četrtina tistih, starih med 25 in 34 leti. Nekateri izmed njih službe niti ne iščejo, ker raje živijo pri starših.

Portugalski ekonomist Jose Reis sicer meni, da je stanje na Portugalskem preresno, da bi lahko verjeli, da ljudje dejansko izbirajo med delom in brezposelnostjo. In Carlos Baia, direktor portugalskega zavoda za zaposlovanje, pravi, da so številni, ki prihajajo na zavod, te dni pripravljeni sprejeti službe, ki jih še pred nekaj leti ne bi niti povohali.

Kam po sezoni?
Še ena težava pri delu v barih v Algarveju je, da se tam turistična sezona konča oktobra in le malo barov ostane odprtih. Tako so številni izmed zaposlenih v strežni industriji prepuščeni samim sebi in zimi brez službe, ob tem pa ne morejo niti zaprositi za nadomestilo, saj niso delali najmanj leto dni, kot je zakonsko določilo, navaja BBC.
Da bi spodbudila delodajalce, da ohranijo svoje osebje tudi čez zimo in jih v tem času primerno usposabljajo, je vlada ponudila, da plača polovico njihovih plač. A ponudba je za lani prišla prepozno, lastniki barov pa nad predlogom niso najbolj navdušeni, saj nihče ne ve, kaj jih čaka prihodnje leto.

Tako še naprej nestrpno čakajo na poletje, ko prazna mesta polnijo tujci od Danske do Nizozemske, največ pa jih prihaja iz sosednje Španije, kjer je stopnja brezposelnosti še bolj kritičnih 27 odstotkov. A najnovejši ljubljenci upravnikov barov so priseljenci iz vzhodne Evrope - predvsem Ukrajinci, Romuni in Moldavijci. "Ne ustrašijo se nobenega dela. Morda jim ni všeč, a ga opravijo. Sem so prišli delat, ne pa se zabavat," pravi Lourenco Vicente iz bara Meet.