Več sto gasilcev in nekaj deset zdravstvenih ekip se je vso noč trudilo, da so iz prevrnjenih vagonov rešili ujete potnike. V petkovem iztirjenju vlaka je umrlo najmanj 6 ljudi, 30 je ranjenih, od tega osem huje.
Na postajališču v pariškem predmestju Brétigny-sur-Orge je že tako zavladala panika, za dodatno obremenitev reševalnih ekip pa je poskrbela skupina ljudi, ki je ujete skušala okrasti in je zato v reševalce in gasilce, ki so se poskusili prebiti do potnikov, metala kamenje. Kot poročajo tamkajšnji mediji, so se nekateri celo pretvarjali, da so del reševalne ekipe.
Vzrok nesreče tehnična napaka
Preiskovalci so že včeraj kot vzrok nesreče izključili človeški dejavnik. Na državnih železnicah SNFC pa so ugotovili, da se je vlak iztiril zaradi okvarjene kretnice, saj se je odlomil jekleni element, ki bi moral skupaj držati dva dela tračnice.

Pregled železniške mreže
Omenjeni del se je po besedah generalnega direktorja železnic za infrastrukturo Pierra Izarda iz še neznanega razloga odlomil in se zataknil. S tem je onemogočil običajno napredovanje koles vlaka po tračnici in najverjetneje povzročil iztirjenje. Pri SNCF-ju so že odredili pregled kakih 5.000 podobnih delov po vsej železniški mreži.

Medkrajevni vlak s 385 potniki je ob 17.14 iz Pariza odpeljal v Limoges, ko se je na železniški postaji iztiril. Najprej sta se iztirila tretji in četrti vagon. Od skupno sedmih vagonov se jih je iztirilo šest. Vlak se je ob prihodu na postajo prepolovil.

Minister za promet Frederic Cuvillier je pojasnil, da je vlak v času nesreče vozil 137 kilometrov na uro. Omejitev na tem delu proge je 150 kilometrov na uro, kar pomeni, da strojevodja ni prekoračil dovoljene hitrosti. Prav tako vlak ni bil prenatrpan.

Posledice bi bile lahko še hujše
Direktor varnosti francoskih državnih železnic SNFC Alain Krakovitch je ocenil, da se je prisebnosti strojevodje treba zahvaliti, da ni imela nesreča še hujših posledic. Ko je namreč začutil, da so se vagoni ob vstopu na postajo odklopili, je po radiu in z lučjo takoj poslal opozorilne signale, s čimer je zaustavil železniški promet na območju. Tako se je bilo mogoče izogniti novim trkom, je poudaril Krakovitch.

Podoba vojne
Očividci poročajo, da je kraj nesreče spominjal na "podobo vojne". Ljudje so kričali, ranjeni otroci in ženske so bili ujeti v prevrnjenih vagonih, neki moški, ki je bil na vlaku, je pripovedoval, da je moral na svoji poti na varno prestopiti obglavljeno truplo.

Po poročanju francoskih medijev so nekateri umrli zaradi stika z elektriko, nekatere naj bi zmečkalo. Na kraj nesreče so bila napotena reševalna in policijska vozila ter reševalni helikopterji. Oblasti so bolnišnice v pariški regiji opozorile, naj bodo pripravljene na oskrbo ranjenih.

S posledicami nesreče se je sicer spopadlo kakih 300 gasilcev, 20 zdravstvenih ekip in osem helikopterjev. Reševalci so skupno pomagali 192 ljudem.

Hollande napovedal tri preiskave
V petek si je prizorišče nesreče ogledal tudi francoski predsednik Francois Hollande. Ob tem je napovedal tri ločene preiskave in dodal, da bi se morali izogniti "nepotrebnim špekulacijam". "Kaj se je zgodilo, bo prej ali slej znano in takrat bomo potegnili primerne sklepe," je dejal.
Gre za najhujšo železniško nesrečo v Franciji v zadnjih 25 letih. 27. junija 1988 je v tragediji na železniški postaji Gare de Lyon v Parizu življenje izgubilo 56 ljudi, 57 je bilo ranjenih.