Med redkimi, ki so jasno izrazili svoje nasprotovanje rusko-francoskemu poslu, je poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski, ki je posel označil kot grožnjo vzhodnoevropskim narodom. Poleg Poljakov je poziv o razmisleku na Pariz naslovilo še nekaj evropskih držav, predvsem pa ZDA. "Ne, ker so ruski generali že povedali, za kaj bodo uporabili ladji: za grožnjo ruskim sosedam v Črnem morju, kar pomeni evropskim partnerjem. Mislim, da se Francija ne želi znajti v položaju, ko bo dobavljala orožje agresorju," je na vprašanje, ali naj Francija Rusiji dostavi dve ladji, odvrnil Sikorski. Prvo, z imenom Vladivostok, naj bi Francozi Rusom dostavili oktobra.

Francija je v odzivu na večkratne pozive o prekinitvi posla, sklenjenega leta 2011, zatrdila, da bi odpoved posla bolj škodovala Franciji kot Rusiji. Tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Romain Nadal je Poljakom zagotovil, da ni nobenega razloga za skrb.

Pester teden za Hollanda
Poljski zunanji minister je bil kritičen do Pariza ravno pred sredinim obiskom francoskega predsednika Francoisa Hollanda v Varšavi. Hladnega sprejema bo Hollande gotovo deležen tudi od ameriškega kolega Baracka Obama, s katerim se bo srečal v četrtek, potem pa ga čaka še srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Američani so konec maja sicer že pozvali Francijo, naj odpove posel, in kot mogočo rešitev predlagali, da ladji kupi oz najame Nato. A Francozi vztrajajo, da ni nobene potrebe, da bi Pariz ponovno preučil pogodbo z Moskvo, ob tem pa dodajajo, da bi to prišlo v poštev le, če bi Evropska unija prižgala zeleno luč za ostrejše sankcije proti Rusiji. "Že večkrat smo dejali, da bi, če bi Rusi preprečili volitve maja in junija, Evropska unija uvedla tretjo stopnjo sankcij," je dejal tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva.

Kot je še dodal, pa bi se v tem primeru pojavila težava za vse države, tudi recimo za ruske naložbe v Veliki Britaniji ali številne evropske države, ki kupujejo ruski plin. "To za zdaj ni na dnevnem redu." Rusko obrambno ministrstvo je sicer v odzivu na zadnje dogajanje pri milijardnem poslu sporočilo, da bi morala Francija ob morebitni prekinitvi pogodbe plačati odškodnino in še dodatno pogodbeno globo.

Sarkozy leta 2011: Posel je dokaz, da je konec hladne vojne
Rusko-francoski orožarski posel, ki sta ga državi sklenili leta 2011, je bil prvi tovrstni posel po več kot dveh desetletjih od razpada Sovjetske zveze. Takratni francoski predsednik Nicolas Sarkozy je podpis pogodbe za dobavo dveh amfibijskih desantnih ladji mistral, vključno s prenosom občutljive tehnologije, označil kot dokaz, da je konec hladne vojne. Posel je Franciji prinesel 1.000 novih delovnih mest.

EU: Dobavitelj plina ne sme biti lastnik plinovoda
Bruselj pa je veliko bolj odločen glede gradnje plinovoda Južni tok, s katerim želi Rusija pri dobavi plina Evropi zaobiti Ukrajino. Evropska unija je Bolgarijo pozvala, naj prekine gradnjo plinovoda na svojih tleh, saj je v nasprotju z evropsko zakonodajo. To pa bi lahko znova zaostrilo odnose med Moskvo in osemindvajseterico. Po navedbah Evropske komisije Južni tok predstavlja kršitev evropskih pravil. Ta namreč dobaviteljem plina prepovedujejo tudi hkraten nadzor oziroma lastništvo plinovoda.

Bolgari so nad odločitvijo Bruslja zaskrbljeni, saj si z gradnjo plinovoda obetajo velike gospodarske koristi, predvsem pa številna nova delovna mesta. "Evropsko komisijo pozivam k solidarnosti. Bolgarija in druge države članice, skozi katere bo šel Južni tok, ne smejo biti talke spora med Rusijo in Ukrajino," je dejal bolgarski minister za energijo Dragomir Stojnev.

Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je Evropsko unijo pozval k blokadi Južnega toka, ki ga Kijev vidi kot način, s katerim želi Rusija povečati evropsko energetsko odvisnost od Rusije in okrepiti vpliv Gazproma v Evropi.

Plinovod Južni tok naj bi bil dolg 2.600 kilometrov, glavna trasa pa je bila predvidena pod Črnim morjem, prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji naj bi se po načrtih Južni tok raztezal na dolžini 266 kilometrov.

Kriza v Ukrajini močno vpliva tudi na pogajanja
Decembra lani je Evropska komisija opozorila, da dvostranski sporazumi šestih članic Unije z Rusijo, torej tudi Slovenije, o omenjenem plinovodu niso skladni z evropsko energetsko zakonodajo, in pozvala k pogajanjem o prilagoditvi sporazumov. Evropski komisar za energijo Günther Oettinger je v ponedeljek znova dejal, da bo komisija nadaljevala pogajanja o gradnji Južnega toka le pod pogojem, da bo Rusija spoštovala mednarodno pravo v ukrajinski krizi.

Gazprom: poleti začetek gradnje
Prvi mož Gazproma Aleksej Miller je pred dnevi dejal, da Evropska komisija ne more zaustaviti gradnje plinovoda, ki naj bi se začela to poletje, prve zaloge plina pa naj bi Bolgarijo dosegle decembra prihodnje leto.

Rusija je konec aprila pri Svetovni trgovinski organizaciji vložila tožbo zoper Evropsko unijo zaradi tretjega energetskega svežnja, ki določa, da je treba prodajo oziroma dobavo energentov ločiti od upravljanja omrežja in dostopa do njega.