Skopje je 26. julija 1963 štelo okoli 270.000 prebivalcev, ki jih je prvi potresni sunek večinoma presenetil med spanjem. Prvi sunek je makedonsko prestolnico stresel od natanko od 5. uri, 17 minut in 15 sekund. Ob 5. uri in 20 minut je sledil še močnejši popotresni sunek, preostali manjši popotresni sunki pa so mesto tresli skoraj pol ure.

Potres z izmerjeno magnitudo 6,1 oz. 12. stopnjo po Mercallijevi potresni lestvici je porušil ali močno poškodoval med 70 in 80 odstotki zgradb. Na seznamu uničenih zgradb so se poleg stavb, zgrajenih v 19. stoletju, znašli tudi nekateri novejši arhitekturni simboli tedanjega Skopja, med njimi nova železniška postaja, pošta, banka, hotel Makedonija, Dom častnikov in gledališče ob Vardarju. Trg Svoboda je bil povsem zasut z ruševinami.

Najbolj tragično je bilo v skopski četrti Karpoš, kjer je v ruševinah bloka umrlo skoraj 200 ljudi. Prekinjene so bile tudi vse komunikacijske in električne povezave mesta z drugimi deli države.

Skopje je postalo spomenik človeške solidarnosti
Katastrofalne posledice skopskega potresa so takoj sprožile odzive tako domače kot svetovne javnosti, ki je začela pošiljati pomoč v Makedonijo. Združeni narodi (ZN) so sklenili, da Skopje postane "spomenik človeške solidarnosti". Oktobra 1963 je Generalna skupščina ZN-a na pobudo 35 držav sprejela resolucijo o pomoči Skopju. Hkrati se je začela obnova mesta, ki je trajala več desetletij.

Številne stavbe so zrasle na račun prispevkov različnih držav in številne med njimi še danes nosijo imena donatorjev (Ruska zgradba, Mehiška ulica, Bukareška poliklinika, švedske in finske barake …). Pri snovanju novega Skopja so sodelovali številni arhitekti. Osrednja osebnost prenove je bil tedanji japonski zvezdniški arhitekt Kenzo Tange, ki je med drugim avtor spominskega muzeja v Hirošimi in gimnastične dvorane ter plavalnega središča za olimpijado v Tokiu leta 1964.

Na začetku leta 1965 so Združeni narodi Tangeju poslali pobudo, naj sodeluje na arhitekturnem natečaju, kjer je nato zmagal. Izgradnja Skopja pa je na koncu pripadla tako japonski ekipi kot drugouvrščeni jugoslovanski ekipi arhitektov. Novo Skopje je nato nastalo na podlagi izrazitih urbanističnih konceptov iz poznih 60. let prejšnjega stoletja. Številne zamisli japonskega arhitekta pa niso bile izvedene ali pa so bile spremenjene.

Osrednji spomenik potresu je stara železniška postaja, na kateri je ura, ki se je ustavila ob prvem potresnem sunku (5.17). V stavbi je zdaj muzej mesta Skopje.

Makedonska prestolnica po pol stoletja od potresa dobiva novo arhitekturno podobo. Projekt Skopje 2014, katerega idejni oče je makedonski premier Nikola Gruevski, naj bi glavnemu in največjemu makedonskemu mestu (po popotresni prenovi se je število prebivalcev podvojilo) dal bolj antični pridih. Nove stavbe v neo "grško-rimskem" slogu in množica novih spomenikov pa naj bi makedonske davkoplačevalce do danes stale že več kot 200 milijonov evrov.

Potres je vplival na gradnjo po vsej Jugoslaviji
Skopski potres in njegove posledice so tudi zganile tedanje jugoslovanske oblasti, da so uvedle strožje protipotresne gradbene standarde.

"Ob potresu sem bil na začetku študentskih let in v gradbeništvu nismo poznali takšnih standardov protipotresne gradnje, kot so nastali po skopskem potresu," se spominja predstojnik katedre za geotehniko na mariborski gradbeni fakulteti Ludvik Trauner in dodaja, da je prav primer Skopja eden tistih, ki jih gradbenikom predstavijo na začetku izobraževanja kot enega izmed tipičnih katastrofalnih primerov.

Tovrstne katastrofe pa po njegovih besedah po vsem svetu izboljšujejo gradbene standarde in predpise. Tako so se po skopskem potresu oblikovali jugoslovanski standardi za protipotresno gradnjo po nekdanji Jugoslaviji.

Afriška plošča spodriva evropsko
Potres v Skopju je bil posledica dejstva, da se Afriška plošča podriva pod Evrazijsko. "Potresi, ki so se kasneje dogajali v Banjaluki, Črni gori, Furlaniji in v Posočju, so posledica tega spodrivanja in dvigovanja Alp, procesa, ki se je začel v terciarju in traja še danes," pravi Trauner.

Pred skopsko katastrofo so se vsaj na področju nekdanje Jugoslavije bolj malo posvečali protipotresni gradnji. "Danes morajo biti vsi objekti grajeni protipotresno. Objekte, ki so bili grajeni pred tem, bi morali sanirati in jih protipotresno zavarovati. Gradbenike tako čaka še veliko dela v prihodnosti," opozarja Trauner.

Skopje je po potresu dobilo tudi inštitut za potresno inženirstvo in inženirsko seizmologijo, ki so ga opremili z najnovejšo opremo in še danes igra pomembno vlogo na mednarodnem področju pri proučevanju potresnih zadev.

Spomini na potres
Ob 50. obletnici skopskega potresa so v preddverju novomeške Knjižnice Mirana Jarca člani Filatelističnega društva Novo mesto postavili razstavo, na kateri je razstavljenih več kot 200 razglednic, ki na svoj način opisujejo zgodovinski razvoj Skopja od turških časov na začetku 20. stoletja do današnjega modernega Skopja. Prav tako je razstavljen filatelistični material, posvečen skopskemu potresu.