Vlada dolgo časa ni potrdila Karimove smrti. Pred tem so sicer sporočili, da se je zdravstveno stanje Karimova, ki je bil zaradi srčnega napada na intenzivni negi od sobote, močno poslabšalo. V preteklosti je bilo sicer predsednikovo zdravstveno stanje državna skrivnost, izjave ta teden pa so sploh prvi primer, ko je uzbekistanska vlada spregovorila o tej temi, poroča BBC.

Smrt uzbekistanskega predsednika je potrdil turški premier Binali Yildirim. "Uzbekistanski predsednik Islam Karimov je umrl. Naj v miru počiva pri Alahu," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal na seji vlade, ki jo je prenašala televizija.

Kritike na račun avtoritarnosti
Karimova so Zahod in organizacije za zaščito človekovih pravic vrsto let kritizirali zaradi avtoritarnega sloga vladanja, njegov režim pa označevali za enega najbolj represivnih na svetu.

Karimovo administracijo oziroma njegove policijske sile med drugim obtožujejo sistematičnega mučenja oporečnikov, ugrabitev, umorov, posilstev, finančne korupcije, preganjanja na osnovi vere, cenzure in drugih zlorab, medtem ko je Karimov v hišni pripor leta 2014 zaprl celo lastno hčerko Gulnaro, ki zdaj že dve leti skupaj s hčerko živi pod stalnim nazorom varnostnika in nadzornih kamer. Gulnara je namreč enkrat očeta primerjala z nekdanjim sovjetskim voditeljem Josifom Visarionovičem Stalinom.

Za eno hujših kršitev človekovih pravic v času režima Karimova velja krvavo zatrtje protivladnih demonstracij v mestu Andižan 13. maja 2005, v katerem je bilo po ocenah Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) ubitih od 300 do 500 protestnikov.

Ni opozicije in neodvisnih medijev
V državi praktično ni sledu o opoziciji. Številni nasprotniki režima živijo v izgnanstvu, skrajne islamske skupine, ki še niso prepovedane, pa so poniknile v podzemlje. Država strogo nadzira tradicionalna muslimanska romarska središča in izobraževalne ustanove, Karimov pa se je hkrati bojeval tudi proti vplivu zahodne kulture. Neodvisnih medijev ni.

Državni varnostni aparat, ki spominja na nekdanjo sovjetsko varnostno-obveščevalno agencijo KGB iz 70. let prejšnjega stoletja, državljane in turiste med drugim nadzoruje s preverjanjem dokumentov na železniških postajah, nadzornih točkah na regionalnih cestah. Telesni pregledi pri vstopu v državo in izstopu iz nje so del vsakdanjega življenja. Uzbekistanski državljani, ki želijo potovati v države, za katere potrebujejo vizum, morajo dobiti tudi posebno dovoljenje oblasti, sicer jih kazensko preganjajo.

V Samarkandu rojeni Karimov je vladal najbolj poseljeni državi v Osrednji Aziji od leta 1989, najprej kot predsednik tamkajšnje Komunistične partije, nato pa, od marca 1990, še kot predsednik republike, ki se je osamosvojila leta 1991 po razpadu Sovjetske zveze. Lani je bil Karimov izvoljen za že četrti zaporedni petletni mandat, tako da je bil za celo generacijo Uzbekistancev edini predsednik, ki so ga poznali.

Boj za nasledstvo
Karimov ni določil svojega naslednika, zato analitiki menijo, da se bo o prenosu oblasti manjša skupina vladnih predstavnikov in družinskih članov najverjetneje domenila za zaprtimi vrati.
Reuters ob tem opozarja, da bi, če jim ne uspe priti do kompromisa, odprta konfrontacija lahko destabilizirala 32-milijonsko, z zlatom, naravnim plinom in bombažem bogato državo, ki je v zadnjem času postala tarča islamskih upornikov. 90 odstotkov prebivalcev Uzbekistana je sicer muslimanov, pet odstotkov pa pravoslavnih.

Namig, kdo bo nasledil Karimova, bi sicer lahko prišel že z uradnim sporočilom o njegovi smrti, ki naj bi prišlo že danes.

Tiskovna agencija Fergananews, specializirana za Osrednjo Azijo, poroča, da bodo Karimova pokopali v soboto v rodnem Samarkandu. Fergananews je sicer že v ponedeljek poročala, da je Karimov, ki se je v javnosti nazadnje pojavil sredi avgusta, umrl.