V izjavi, objavljeni v četrtek, so strokovnjaki na področjih judovske zgodovine in študij holokavsta, med katerimi so tudi vodilni judovski akademiki z izraelskih, evropskih in ameriških univerz, zapisali, da ima omenjena definicija "razdiralen in polarizirajoč" učinek, poroča Al Džazira.

Definicija naj bi bila "ugrabljena" za zaščito izraelske vlade pred mednarodnimi kritikami.

"Naj bo popolnoma jasno, z vsem srcem pozdravljamo zavezanost ZN-a boju proti antisemitizmu in hvalimo ZN za njegove ključne napore glede tega," piše v izjavi.

"Nasprotujemo pa in močno svarimo pred tem, da bi ZN ogrozil ta ključni boj in škodoval njegovi univerzalni misiji spodbujanja človekovih pravic s tem, ko bi sprejel politizirano definicijo, ki je instrumentalizirana, da bi zatrla svobodo govora in zaščitila izraelsko vlado pred odgovornostjo za njena dejanja," piše v izjavi.

Podpisniki so ZN pozvali, naj se namesto tega opre na deklaracije o univerzalnih človekovih pravicah, med njimi tudi na jeruzalemsko deklaracijo o antisemitizmu.

Antisemitska tudi oznaka Izraela kot rasističnega?

Glede na delovno definicijo IHRA-ja z maja leta 2016 je "antisemitizem določena predstava o Judih, ki je lahko izražena kot sovraštvo do Judov. Retorične in fizične manifestacije antisemitizma so uperjene proti judovskim ali nejudovskim posameznikom in/ali njihovemu premoženju, institucijam in verskim poslopjem judovske skupnosti."

A IHRA ob tem omenja več primerov, ki naj služijo kot prikazi antisemitizma. Tako naj bi bilo antisemitsko tudi označiti Izrael za "rasističen podvig" in "primerjati sodobne politike Izraela s politikami nacistov". IHRA sicer izrecno dodaja, da "kritiziranje Izraela, podobno kritiziranju katere koli druge države, ne more biti razumljeno kot antisemitizem".

Portal EUobserver poroča, da Izrael pritiska, naj ZN pravi, da "izrazi antisemitizma lahko vključujejo napadanje države Izrael" ali da je lahko antisemitska tudi "uporaba dvojnih standardov" v primeru Izraela.

Pismo strokovnjakov opozarja, da bi bili glede na IHRA-jevo definicijo tarče očitkov o antisemitizmu tudi zagovorniki človekovih pravic in organizacije za zaščito človekovih pravic, ki poudarjajo izraelske kršitve mednarodnega prava, s čimer bi se omejevala njihova svoboda izražanja.

Ta poziv sledi podobnemu, ki ga je lani sprejelo 54 strokovnjakov.

Predlagana definicija "nejasna in nedosledna"

Strokovnjaki, ki so podpisali poziv ZN-u, pravijo, da je definicija "nejasna in nedosledna", pozdravili pa so nedavno poročilo profesorice E. Tendayi Achiume, posebne poročevalke ZN-a za področje sodobnih oblik rasizma, ki je ostro kritizirala IHRA-jevo definicijo zaradi njenih, po besedah poročevalke, negativnih učinkov na človekove pravice.

Achiume je svoje poročilo prejšnji teden predala Generalni skupščini ZN-a. Pozvala je, naj ZN "sproži odprt in vključujoč proces za določitev okrepljenega odziva ZN-a na antisemitizem, ki naj bo dosledno ukoreninjen v človekovih pravicah in naj jih podpira".

Njeno poročilo je že kritiziral veleposlanik Izraela v ZN-u Gilad Erdan, češ da nasprotuje mandatu avtorice. Poročevalka ZN-a za področje sodobnih oblik rasizma ima po Erdanovih besedah jasno "politično agendo, ki nikakor ne bi smela biti del razprave, ki mora biti osredotočena na boj proti rasizmu".

Erdan je sicer v zadnjih mesecih antisemitizma javno obtožil agencijo ZN-a za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), Svet ZN-a za človekove pravice, Mednarodno kazensko sodišče v Haagu in sam ZN, poroča EUobserver.

Na drugi strani pa Alon Confino, vodja oddelka za študije holokavsta in profesor zgodovine in judovskih študij na Univerzi v Massachusettsu Amherst, opozarja, da če bo ZN sprejel definicijo IHRA-ja, "bo škoda za človekove pravice, pa tudi za ZN, eksponentno večja". Definicija se bo uporabljala kot orožje zoper ZN, svari Confino.

Mogoče je, da bi Generalna skupščina to definicijo sprejela v obliki nezavezujoče resolucije, recimo januarja prihodnje leto na mednarodni dan spomina na holokavst.