Potem ko je Turčija v soboto s topništvom začela obstreljevati Kurdske ljudske zaščitne enote (YPG) na severu Sirije, napade pa nadaljuje tudi danes, je na Ankaro naslovljenih več pozivov k prenehanju napadov. K prenehanju je Ankaro pozval Pariz, ki je sicer, kot poroča BBC, h koncu napadov po vsej državi pozval tudi vlado v Damasku in njene zaveznike. Francija namreč pravi, da bi morala biti zdaj prioriteta implementacija sporazuma iz Münchna, ter boj proti t. i. Islamski državi.

Tudi Washington poziva h koncu turških napadov na Kurde v Siriji. Kurdske sile pa ZDA pozivajo, naj negotovih razmer po sklenitvi münchenskega dogovora o končanju sirskega konflikta ne izkoriščajo za osvajanje novih ozemelj. "Zaskrbljeni smo zaradi razmer na območju severno od Alepa in si prizadevamo umiriti napetosti na vseh straneh," je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva John Kirby.

Turški napadi so bili deležni obsodbe na sirski državni televiziji, označeni pa so bili za "škandalozno kršitev mednarodnega prava". Sirska vlada se je na turško bombardiranje Kurdov odzvala s pismom Združenim narodom (ZN), v katerem je bombardiranje označila kot "dokaz za neposredno podporo terorističnim skupinam".

Ankara: Mi smo bili napadeni
Turška državna tiskovna agencija Anadolu pa medtem poroča, da so turške sile kurdske borce znotraj Sirije v nedeljo napadle po tem, ko so bile same tarča streljanja. Kurde na severu Sirije Ankara povezuje z v Turčiji prepovedano Delavsko stranko Kurdistana, proti kateri se turška vojska bori tako v Turčiji kot v sosednjem Iraku.

Čezmejni napadi na kurdske sile iz Turčije potekajo že drugi dan. Kot sporočajo prokurdske sirske demokratične sile (SDF), naj bi turške sile ubile dva človeka, najmanj sedem je ranjenih. Med tarčami turških napadov je bilo zračno oporišče Menagh, ki so ga v četrtek zavzele prokurdske sile.

Turški premier Ahmet Davutoglu je v izjavi za turško televizijo opozoril, da se bo Turčija maščevala, če Kurdske ljudske zaščitne enote (YPG predstavlja večinski del koalicije SDF) ne bodo zapustile oporišča, ki leži južno od sirskega mesta Azaz in blizu meje s Turčijo, poroča francoska agencija AFP. Davutoglu je označil YPG za "teroristično skupino, povezano s sirskim režimom, ki sodeluje v ruskih zračnih napadih na civiliste".

Kurdske ljudske zaščitne enote po poročanju BBC-ja zahteve Ankare zavračajo, češ da bi se na ozemlja, s katerih bi se umaknili, vrnili džihadisti. Sile YPG nadzirajo večino sirske severne meje s Turčijo, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je oktobra lani povedal, da Turčija ne bo dopustila, da bodo kurdske sile nadzirale sever Sirije. Ankara se boji, da bi ozemeljska širitev Kurdov v Siriji spodbudila separatizem v kurdski manjšini v Turčiji, je takrat poroča Reuters.

Savdska Arabija na robu posredovanja
Medtem v Turčijo svoja vojaška letala pošilja Riad. "Odločitev kraljevine, da je v oporišče Incirlik poslala vojaška letala, je del skupnega načrta. Pripravljenost kraljevine, da zagotovi kopenske čete v Siriji, je povezana z odločitvijo zahodne koalicije pod vodstvom ZDA v boju proti Daešu, zato časovna uskladitev ni odvisna od nas," je dejal savdski zunanji minister Adel Al Džubeir. Ameriški predsednik Barack Obama je znova izključil pošiljanje ameriških čet v Sirijo, poroča Reuters. V Incirlik so vojaška letala napotili še Katar in Združeni arabski emirati.

Savdski general Ahmed Al Asiri, sicer svetovalec ministra za obrambo Mohameda bin Salmana, je sporočil, da bo Savdska Arabija napade v Siriji le še stopnjevala. Že včeraj je razburila novica, da Savdska Arabija in Turčija, poleg zračne ofenzive v Siriji, razmišljata tudi o kopenski ofenzivi. Al Asiri je po poročanju Reutersa zatrdil, da v oporišče niso poslali vojaških čet.

Putin in Obama za tesnejše sodelovanje
Po telefonu pa sta se na temo Sirije pogovarjala ruski predsednik Vladimir Purin in ameriški predsednik Barack Obama, ki sta se strinjala, da morata državi oblikovati skupno protiteroristično fronto, s katero bi se borili proti džihadistom IS-ja. Oba predsednika sta se strinjala, da morata državi okrepiti sodelovanje, Putin pa je dogovor o prekinitvi sovražnosti v Siriji označil kot pozitivnega.

Ameriški senator John McCain pa je na münchenski varnostni konferenci kritiziral dogovorjeni načrt za končanje sovražnosti v Siriji. Tak načrt bi po njegovem mnenju le prižgal zeleno luč za vojaško agresijo Moskve. "Bodimo jasni glede tega, kaj prinaša ta sporazum: dovoljuje nadaljevanje napadov na Alep še teden dni. Od opozicijskih skupin zahteva, da prekinejo bojevanje, Rusiji pa dovoljuje, da nadaljuje bombardiranje teroristov, kar so po njenem mnenju vsi, tudi civilisti."

Skupina visokih predstavnikov 17 držav je v Münchnu v petek dosegla dogovor o velikopoteznem načrtu za končanje sovražnosti v Siriji v tednu dni in okrepitvi dostopa do humanitarne pomoči. Končanje sovražnosti naj bi veljalo za vse vpletene strani, ne pa tudi za skrajneže terorističnih skupin Islamska država in Fronta al Nusra. Kritiki v tem določilu vidijo eno od ključnih pomanjkljivosti dogovora. Rusiji namreč to določilo omogoča, da nadaljuje napade.