Dogovor o premirju, ki so ga ponoči sprejeli svetovni voditelji in politiki na 52. varnostni konferenci v Münchnu, predvideva oživitev mirovnih pogovorov v Ženevi med stranmi, ki so vpletene v krizno žarišče, ter pospešitev in razširitev dostave humanitarne pomoči na prizadeta območja. Načrt ne predvideva končanja napadov na samooklicano Islamsko državo in druge džihadistične skupine, kot je Fronta Al Nusra.

Ideje s papirja prenesti v prakso
"Pred sabo imamo besede na papirju, v prihodnjih dneh pa moramo to prenesti na teren," je dejal zunanji minister ZDA John Kerry. S tem se je strinjal tudi njegov ruski kolega Sergej Lavrov, ki je dodal, da je rešitev sirskega vprašanja še vedno zapisana zgolj na papirju, prvi preizkus bo zbrati vpletene strani in jih prepričati, da bodo podpisale dokument. Po besedah Lavrova bi ob najbolj optimističnih napovedih premirje lahko začelo veljati že 1. marca, poroča BBC. Lavrov je še dodal, da je zdaj naloga sirske vlade in opozicije, da sprejmeta ustrezne ukrepe, medtem ko lahko oni vplivajo nanje.

Načrt o prenehanju sovražnosti so že pozdravili pripadniki opozicijskih skupin, ki so obenem tudi izrazili pripravljenost na nadaljevanje propadlih mirovnih pogovorov.

Pahor: Svet proizvede več težav, kot jih lahko rešuje
Slovenski predsednik Borut Pahor meni, da je t. i. münchenska zaveza o Siriji sprejeta "v simbolnem času na predvečer münchenske konference, kjer lahko ugotovimo, da svet trenutno proizvede več težav, kot jih lahko rešuje". To po njegovem mnenju vzbuja upanje, da po drugem dogovoru o konfliktu v Ukrajini, t. i. Minsku 2, "ki je bil deloma plod dogovorov lanske münchenske konference, dobivamo tudi obliko dogovora o rešitvi sirske krize". "To bi morda postopoma rešilo tudi vprašanja soočanja z Islamsko državo, miru v Siriji in Iraku, zelo težkega problema v Libiji in obnovitve zaupanja in sodelovanja, kar bi pripeljalo do končne in trajne rešitve v Ukrajini in s tem do normalizacije odnosov med Rusijo in Zahodom," je dejal Pahor.

Bašar Al Asad: Zavzeli bomo celotno državo
Medtem je agencija AFP objavila izjavo sirskega predsednika Bašarja Al Asada, s katerim je v četrtek opravila intervju v Damasku in v katerem je dejal, da se bo kljub mirovnim pogovorom še naprej boril proti terorizmu, saj namerava "zavzeti celotno državo", kar pa bo po njegovih besedah trajalo "še zelo dolgo". Sirski predsednik je še dejal, da vidi posredovanje Savdske Arabije in Turčije v Siriji kot zelo "tvegano potezo".

V skoraj pet let trajajoči vojni v Siriji je umrlo najmanj 250.000 ljudi, svoje domove pa je moralo zapustiti najmanj 13,5 milijona ljudi - od tega jih je najmanj 4,5 milijona državo zapustilo (samo 2,5 milijona sirskih beguncev je v begunskih taboriščih v Turčiji), več kot štiri milijone jih je razseljenih znotraj države. Ob meji s Turčijo, ki je zaprla svojo mejo, je trenutno 100.000 sirskih beguncev, okoli 35.000 jih je pobegnilo iz Alepa.

V sprejetem dogovoru pa niso bili sprejeti vsi vidiki, ki bi lahko vodili k nesoglasju, med njimi ruski zračni napadi na mesto Alep, kar številni vidijo le kot krepitev vladnih sil sirskega predsednika. Zahodne sile namreč zahtevajo končanje zračnih napadov nad tem največjim in strateško pomembnim sirskim mestom. Združeni narodi so odločeni, da izkoristijo načrt in zagotovijo nujno potrebno pomoč obleganim območjem.

Pozitivni odzivi s kančkom dvoma
Sicer pa so odzivi držav na v Münchnu sklenjeni dogovor večinoma pozitivni, čeprav jih spremlja kanček dvoma. Francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian meni, da bo dogovor učinkovit le, "če bodo tudi dejansko uresničeni premirje, dostop humanitarni pomoči na ogrožena območja in ustavitev neselektivnega bombardiranja sirskega režima in Rusije".

Turčija, ki je do zdaj poudarjala, da je odhod Al Asada z oblasti ključen za konec spopadov v Siriji, čemur pa nasprotujeta Al Asadova podpornika Iran in Rusija, je dogovor označila za pomemben korak. Turčija sicer podpira domnevno zmerne uporniške sle, ki se bojujejo proti Al Asadu, in zavrača očitke, da podpira skrajne islamistične opozicijske skupine.

Zahodu bolj kot IS trn v peti Rusija
Velika Britanija in Nemčija pa opozarjata, da prekinitev ognja v Siriji zahteva spremembo ravnanja sirske vlade in Rusije.

Tudi nemška vlada je pritisnila predvsem na Rusijo, ki da je z vojaško pomočjo sirski vladi resno ogrozila politični proces reševanja sirske krize. Tiskovna predstavnica nemške vlade Christiane Wirtz je poudarila, da se je zdaj pojavila priložnost za nov zagon tega procesa ob pogoju, da v obdobju pred začetkom popolne prekinitve ognja ne bo okrepljenih napadov.

Rusija nadaljuje napade
A Rusija si očitno dogovor razlaga drugače. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je namreč dejal, da dogovor ne zajema "teroristov" in bodo zato ruske zračne sile nadaljevale napade v podporo sirskih vladnih sil. "Prekinitev ognja ne velja za teroriste in to je v današnjem dokumentu zapisano. Vojaška operacija proti njim se bo nadaljevala," je zatrdil Lavrov po poročanju ruske tiskovne agencije Tass.

Glede na dogovor naj bi končanje sovražnosti v tednu dni začelo veljati za vse vpletene strani, ne pa tudi za skrajneže terorističnih skupin Islamska država in Fronta al Nusra. Za zdaj ni jasno, kako bo izključitev Fronte Al Nusra delovala v praksi. Na številnih bojiščih v Siriji se namreč ta džihadistična skupina bojuje na strani drugih uporniških skupin. V Münchnu so se dogovorili tudi za takojšnjo pospešitev in povečanje dostave humanitarne pomoči.

Humanitarna pomoč v Sirijo v 24 urah
V Ženevi se bo popoldne sešla delovna skupina predstavnikov 17 držav pod vodstvom Združenih narodov, ki bo uresničevala humanitarni del doseženega dogovora. Srečevala se bo enkrat tedensko.

Skupina bo nadzirala dostavo pomoči, vključno s pritiskom na Damask, naj odpre poti, saj je do zdaj ugodil le okoli desetim zahtevam ZN-a od skupno 116 za dostop. ZN upa, da bo humanitarno pomoč v Sirijo lahko prepeljal v 24 urah.