Glavni očitek dva dni staremu zakonu je uvedba pravice do popravka, ki od časopisov zahteva objavo odgovorov ljudi, o katerih se je poročalo, tudi če so bili podatki resnični. Po mnenju levousmerjenega slovaškega premierja Roberta Fica daje zakon možnost zaščititi ugled tudi običajnim državljanom, medtem ko se mediji bojijo, da jih bodo politiki zasuli z zahtevami po objavi svojih odzivov na kritično poročanje o njih.

Poziv predsedniku in ustavnemu sodišču
Kot osmrtnice črno obrobljene naslovnice petkovih časopisov so bile brez novic in samo s kratkim pojasnilom o namenih akcije in pozivom k ukinitvi zakona, ki ga je slovaški parlament sprejel v sredo kljub negodovanju opozicje in organizacij za človekove pravice. "Pozivamo predsednika, ustavno sodišče in mednarodne organizacije, da časopisom še naprej omogočajo služenje svojim bralcem," se je glasil poziv na naslovnicah.

Fico ni popustil
Zaradi sprejemanja medijskega zakona je na nitki visela tudi usoda ratifikacije Lizbonske pogodbe, saj je opozicija grozila, da bo blokirala ratifikacijo, če premier ne bo umaknil zakona. Fico se zahtevam opozicije ni uklonil, a je vseeno dosegel ratifikacijo pogodbe, potem ko je stranka madžarske manjšine pustila na cedilu opozicijo in vladi pomagala sprejeti ključen dokument za prihodnost Evropske unije.

Medijski zakon zdaj čaka le še na podpis predsednika Ivana Gasparoviča, ki se pred javnostjo še izjasnil o svojih pogledih na zakon, a ker je dobrih stikih s premierjem, vsi pričakujejo, da pri podpisu ne bo težav.

Boj do konca
Sindikat slovaških založnikov in nekatere opozicijske stranke so že napovedala, da se bodo proti zakonu bojevale na slovaških ali evropskih sodiščih. Negativno mnenje o zakonu je podala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), za katero zakon grobo omejuje medijsko svobodo, zato je parlament pozvala k njegovemu umiku.

G. V.