Namen reforme je pospešiti sodne postopke in zmanjšati sodne zaostanke. Reforma pravosodnega sistema je ena ključnih obljub italijanske vlade v zameno za pridobitev sredstev iz evropskega sklada za okrevanje, iz katerega naj bi Italija prejela okoli 190 milijard evrov.

Razprava o reformi pravosodja v Italiji poteka že več deset let, za najbolj sporna so na koncu obveljala določila o zastaranju. Zaradi dolgih sodnih postopkov namreč v Italiji glede na preostale evropske države zastara zelo veliko primerov.

Predlog reforme med drugim vključuje določilo o avtomatičnem končanju sodnega postopka, če pravnomočna sodba ni izrečena v določenem časovnem obdobju. Na prvi stopnji naj bi zastaranje zamrznili. Nato bi se moral na drugi stopnji postopek končati v dveh letih, na tretji pa v enem.

Če se ne bi končal, bi ga končali brez razsodbe, razen v primerih, ko je za zločin zagrožena dosmrtna zaporna kazen ali ko bi sodnik odredil podaljšanje postopka.

Glede na zadnji dogovor med vladnimi strankami to določilo v takšni obliki prav tako ne bo veljalo za zločine, povezane z organiziranim kriminalom, terorizmom, spolnim nasiljem in trgovino z mamili. To je bila zahteva populističnega Gibanja petih zvezd.