Hkrati se je bruto domači proizvod (BDP) povezave v isti primerjavi okrepil za 0,6 odstotka. Slovenija je medtem v medletni primerjavi izmerila polodstotno rast izpustov.

Med januarjem in marcem sta k padcu izpustov največ prispevala padca v gospodarskih sektorjih oskrba z električno energijo in plinom (-12,6 odstotka) ter gospodinjstva (-4,4 odstotka).

V prvem letošnjem četrtletju so se v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem izpusti toplogrednih plinov zmanjšali v 20 državah članicah EU-ja. Največje padce so po oceni evropskega statističnega urada Eurostat zaznali v Bolgariji (-15,2 odstotka), Nemčiji (-6,7 odstotka) in Belgiji (-6,0 odstotka).

Največjo rast izpustov so medtem imele Malta (+8,8 odstotka), Litva (+7,4 odstotka) in Latvija (+5,7 odstotka).

Kot izpostavlja Eurostat, so v osmih od 20 držav članic s padci izpustov obenem zaznali padec BDP-ja, in sicer na Češkem, v Nemčiji, Estoniji, na Irskem, v Luksemburgu, na Nizozemskem, v Avstriji in na Finskem.

Preostalih 12 držav, Belgija, Bolgarija, Danska, Španija, Francija, Italija, Madžarska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Švedska in Hrvaška, je zmanjšalo izpuste in obenem povečalo svoj BDP.

Slovenija, kot je razvidno iz podatkov Eurostata, je bila med državami, ki so zaznale tako rast izpustov kot krepitev BDP-ja. V prvih treh mesecih letošnjega leta je izpuste v medletni primerjavi povečala za 0,5 odstotka. V tem času je bil BDP večji za 1,7 odstotka.