V telefonskem pogovoru je Al Asad načrte za prekinitev ognja tudi označil za pomemben korak k politični rešitvi krvavega konflikta, so sporočili v Kremlju.
Al Asad je potrdil, da je sirska vlada pripravljena prispevati k uresničitvi prekinitve ognja, ki bo po načrtih začela veljati v petek opolnoči po krajevnem času oz. ob 23. uri po srednjeevropskem času.
Medtem je glavna sirska opozicijska skupina sporočila, da bo prekinitev sovražnosti, ki naj bi začela veljati v petek zvečer, spoštovala dva tedna. "Visoki pogajalski odbor meni, da bo dvotedenska prekinitev ognja omogočila oceno zavezanosti druge strani tej prekinitvi," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz odbora.
Rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je odprlo koordinacijski center v ruskem zračnem oporišču v Siriji in da že izvaja pogovore s predstavniki uporniških skupin iz provinc Hama, Homs, Latakija, Damask in Dara. Kot so zatrdili v Moskvi, so se o nekaterih lokalnih prekinitvah ognja že dogovorili, med drugim na severu Latakije. Po navedbah ruskega ministrstva so se vojaške operacije prekinile v več krajih, med drugim v Gnajmehu in Bordž Islamu.
Kdo se bo še pridružil Daešu in sirski Al Kaidi?
Tako Putin kot Al Asad sta v telefonskem pogovoru izpostavila pomen brezkompromisnega boja proti samooklicani Islamski državi in Fronti al Nusra ter vsem drugim skupinam, ki so jih kot teroristične opredelili Združeni narodi. A končno usklajenega seznama še vedno ni! Jordanija je bila izbrana za koordinatorico in je od vpletenih držav dobila dolg seznam, kjer je kar 163 milic, skupin in organizacij, ki jih je vsaj ena država označila za teroristične. Popolno soglasje je bilo doseženo le za Daeš in sirsko vejo Al Kaide, medtem ko so pri drugih velika razhajanja.
Ruski predsednik Putin je po ponedeljkovem pogovoru z ameriškim predsednikom Barackom Obamo zagotovil, da bo Rusija, neomajna zaveznica Damaska, storila, kar je treba, da bo sirski režim ustavil napade, saj je prejšnji teden Bašar Al Asad v intervjuju napovedal, da gre po končno zmago v Siriji. Putin je ob tem poudaril upanje, da bodo ZDA, ki podpirajo nekatere uporniške skupine, z njimi storile enako.
Združeni narodi so z letali prvič odvrgli humanitarno pomoč civilistom v Siriji. Letala Svetovnega programa za hrano so odvrgla 21 ton pomoči prebivalcem mesta Deir Ezor na vzhodu Sirije, ki ga oblega t. i. Islamska država, je sporočil koordinator humanitarnih operacij ZN-a Stephen O'Brien. Kot je dejal, so na terenu prisotni človekoljubni delavci potrdili, da je tovor pristal na načrtovanih krajih. V Deir Ezorju živi okoli 200.000 ljudi. Ruska tovorna letala so sicer humanitarno pomoč januarja že dostavila četrtem Deir Ezorja, ki so v rokah sirskih vladnih sil.
Dostava pomoči iz zraka je sicer manj učinkovita od kopenske, a kot je dejal O'Brien, je ta pristop zadnja možnost. Na obleganih območjih v Siriji je do zdaj pomoč dobilo 110.000 ljudi, odobritev imajo še za okoli 230.000, pomoč pa jim bodo dostavili tudi z letali, je dejal. Še vedno pa čakajo na odobritev dostave pomoči za dodatnih 170.000 ljudi.
Prejšnji teden je 114 tovornjakov s pomočjo doseglo 80.000 ljudi na petih obleganih območjih, še dva konvoja s pomočjo pa so v torek poslali v dve mesti, ki jih oblegajo vladne sile, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je prejšnji teden dejal Jan Egeland, svetovalec posebnega odposlanca ZN-a za Sirijo Staffana de Misture, bi lahko ZN v tednu dni vsem 18 obleganim območjem v Siriji dostavil humanitarno pomoč.
Putin pojasnjeval pogoje Teheranu in Riadu
Telefonijada iz Moskve se je nadaljevala. Putin je govoril še z iranskim predsednikom Hasanom Ruhanijem, sicer tesnim zaveznikom Damaska in Moskve, ki je na bojišča v Siriji poslal tudi pripadnike iranske revolucionarne garde. Zatem je ruski predsednik pogoje prekinitve ognje osebno pojasnil tudi še savdskemu kralju Salmanu, čigar Savdska Arabija velja za največjega podpornika sirskih upornikov in opozicije.
Ruski predsednik se je nato po telefonu pogovoril še izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Izrael in Rusija sicer dobro sodelujeta že vse obdobje ruskega posredovanja v Siriji, v zadnjih petih mesecih se je tako število izraelskih napadov na Hezbolah v Siriji celo še povečalo.
Erdogan ne bo ustavil obstreljevanja sirskih Kurdov
Svoje mnenje o prekinitvi ognja je svetu oznanil tudi predsednik Turčije Recep Tayyip Erdogan. Načeloma je rusko-ameriški dogovor podprl, a nato dodal že slišano obtožbo, da so tudi sirski Kurdi del terorističnih skupin, za katere ustavitev napadov ne velja. Erdogan je tako že poudaril, da bo Turčija nadaljevala napade na sever Sirije, kjer s topništvom in raketami obstreljuje napredujoče prokurdske sile.
Dogovor o prekinitvi ognja so ZDA in Rusija dosegle v ponedeljek, tri tedne po propadu mirovnih pogajanj za Sirijo v Ženevi in tri dni po tem, ko so sprte strani v Siriji ignorirale prekinitev sovražnosti, ki bi glede na dogovor več držav v Münchnu morala začeti veljati v petek.
Salafiste moti bombardiranje Nusre
Po torkovi načelni podpori prekinitvi ognja sirske opozicije se je oglasil še vodja pogajalske skupine, sicer politični vodja salafistične Vojske Islama (Džaiš al Islam). Mohamed Alouš je poudaril, da dokončno odločitve o prekinitvi ognja sicer izredno razdrobljenih upornikov še ni. Medtem se je oglasila tudi največja uporniška skupina Arar al Šam, ki formalno sploh ni del v Riadu poenotenih upornikov in opozicije. Salafistično gibanje, ki dominira zlasti med uporniki na severu Sirije, je izjavilo, da prekinitve ognja ne bo, če bodo Rusi še naprej bombardirali Fronto Nusro, ki pa jo bombardirajo tudi ameriška letala.
Kerry ima tudi načrt B - delitev Sirije?
V Washingtonu so sicer nekateri izrazili dvom o tem, da bo Rusija spoštovala prekinitev ognja. Ameriški državni sekretar John Kerry je v torek pred odborom za zunanje odnose v ameriškem senatu opozoril, da Washington razmišlja o načrtu B, če Damask in Moskva ne bosta resna glede pogajanj o politični tranziciji v državi. Pri tem je Kerry razkril, da bi po načrtu B v Washingtonu privolili tudi v uradno delitev Sirije, verjetno po zgledu daytonskega mirovnega sporazuma za Bosno in Hercegovino iz leta 2015.
Rusko zunanje ministrstvo je to izjavo v odzivu komentiralo z besedami, da ne vedo za nikakršen načrt B in da je pomembno, da se vsi držijo trenutnega dogovora. "Dobesedno na isti dan, ko sta predsednika Rusije in ZDA odobrila skupno pobudo za končanje sovražnosti v Siriji, so se v prestolnicah zaveznic ZDA in v samem Washingtonu začeli oglašati glasovi, ki ta dogovor postavljajo pod vprašaj," je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov in dodal: "Radi bi jasno povedali, da je v teh glasovih čutiti željo in poziv k vojni in ne k miru".
Kot poroča Reuters, je Obama izrazil previdnost glede upov za prekinitev sovražnosti v Siriji. Če bo nekaj napredka, bo to vodilo v politični proces, ki bi končal vojno v tej državi, je dejal.
IS presekal avtocesto za Alep
Medtem se na bojiščih vojna v Siriji nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. V zadnjih dveh dneh je v protiofenzivo krenil samooklicani kalifat, ki je po nizu porazov v vzhodnem delu province Alep udaril po najšibkejši točki na severu prodirajočega režima. Prek puščave južno od jezera Džabul je IS udaril po avtocesti Hama-Alep, ki je edina oskrbovalna pot provladnih sil na severu. Po poročilih je džihadistom v nenadnem napadu celo uspelo zavzeti mesto Hanaser, največjo naselbino v sušnem južnem delu province Alep. Šiitske milice in elitne enote Sirske arabske armade so že krenile v protinapad, a vseeno gre za neprijeten udarec prorežimskim silam, ki zadnje mesece nizajo zmage in osvojitve.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje