8. decembra 1991 so predsedniki Rusije, Belorusije in Ukrajine, Boris Jelcin, Stanislav Šuškevič in Leonid Kravčuk, v beloruskem naravnem rezervatu Beloveška pušča podpisali namero o ustanovitvi Skupnosti neodvisnih držav.

Dogovor o ukinitvi ZSSR-ja je že dva tedna pozneje, 21. decembra, v kazahstanskem glavnem mestu Alma Ata podpisalo 11 od 15 članic nekoč unitarne Sovjetske zveze. Odtlej je Ruska federacija pravna naslednica nekdanje skupne države, imenovane sovjetski imperij, nase je prevzela tudi celoten jedrski arzenal.

Gorbačov je takrat ostal predsednik brez države in je na božič pred 30 leti tudi odstopil. Tedanji ameriški državni sekretar James Baker je prostodušno priznal, da se je zgodilo, za kar so si v Beli hiši nenehno prizadevali: "Nasprotnik je padel na kolena brez izstreljenega naboja."

30 let po razpadu odnosi na najnižji točki po hladni vojni

30 let pozneje so odnosi med Vzhodom in Zahodom na najnižji točki po koncu hladne vojne. ZDA obtožujejo Rusijo, da načrtuje vojaški poseg v Ukrajini, ki želi postati članica severnoatlantske vojaške zveze Nato. Putin, ki je po Jelcinu na oblasti dobri dve desetletji, Nato poziva, naj zavrne možnost širjenja proti Vzhodu.

"Rusija se zavzema za enakovredno in nedeljivo varnost evrazijskega območja. Če bodo zahodni kolegi nadaljevali svoje agresivno ravnanje, bomo odgovorili z ustreznimi vojaško tehničnimi ukrepi. In imamo vso pravico, da to storimo za varnost in suverenost Rusije," pravi ruski predsednik.

V kontekstu geopolitike deluje tudi vzajemno sovražna retorika, vendar je pomembno, da se pogovori nadaljujejo. Temeljna načela, ki so bila vzpostavljena pred 30 leti, zadevajo celovite odnose Ruske federacije z Zahodom. Rusija želi ta načela obnoviti. Zahod pa za zdaj odgovarja, da to ni mogoče.

Vabljeni k ogledu dokumentarne oddaje Razpad Sovjetske zveze v torek, 28. decembra, ob 20.55 na TV SLO 1: