Sovjetski tanki so nasilno zatrli poskusa politične liberalizacije in vzpostavitve milejšega socializma. Začetki praške pomladi segajo v začetek leta 1968, ko je bil na čelo komunistične partije in vlade izvoljen Slovak Aleksander Dubček, ki si je skupaj s predsednikom Ludvikom Svobodo prizadeval za liberalnejšo politiko. Med drugim sta želela odpraviti cenzuro, uvesti možnost javne razprave o državnih zadevah, ločiti komunistično partijo od države, uvesti možnost zakonite opozicije in socialistično tržno gospodarstvo.

Kremelj je na napovedane spremembe gledal z velikim negodovanjem, v preostalih državah članicah Varšavskega pakta pa je bilo nasprotovanje "socializmu s človeškim obrazom" še bolj odkrito. Ker Češkoslovaška ni nameravala popustiti pritiskom, so se Sovjetska zveza, Bolgarija, Nemška demokratična republika, Madžarska in Poljska odločile za vojaško akcijo, kar naj bi bilo v skladu z doktrino Leonida Brežnjeva, da ima Sovjetska zveza pravico braniti socialistični sistem v vseh državah komunističnega bloka.

Zasedba, na katero se Zahod ni ostro odzval
V noči z 20. na 21. avgust je okoli 700.000 vojakov s 6.300 tanki in 800 letali vdrlo na Češkoslovaško. Ta je svoji vojski prepovedala oborožen odziv, prav tako je svoje državljane pozvala, naj se ne upirajo. Slednji so nezadovoljstvo izkazali s številnimi protesti, ki so ponekod prerasli v spopade. ZDA, sicer takrat osredinjene na vojno v Vietnamu, in njene zahodne zaveznice so na vdor odgovorile zgolj s simboličnimi protesti in izražanjem nasprotovanja, saj je Brežnjev zagotovil, da gre za notranje spore in ne dejanje, usmerjeno proti Natu.

Dubčka in njegove somišljenike so 21. avgusta aretirali in jih odpeljali v Moskvo, kjer so podpisali t. i. moskovski protokol, s čimer je bilo pokopano vsako upanje na preživetje reform, saj je določil odpravo reform, ponovno uvedbo cenzure in namestitev enot Varšavskega pakta na območju Češkoslovaške. Dubčka je nasledil Moskvi poslušen Gustav Husak, ki je državo vrnil pod tesno okrilje Kremlja. Enote pakta so na Češkoslovaškem ostale več kot 20 let, zasedba se je končala šele leta 1989 z žametno revolucijo.

V zatrtju praške pomladi je po ocenah češkega inštituta za preučevanje totalitarnih režimov do konca leta 1968 umrlo 108 ljudi, 500 ljudi je bilo huje ranjenih. Politično dogajanje je vplivalo tudi na množičen odhod državljanov: po nekaterih podatkih je Češkoslovaško zapustilo 150.000, po drugih pa kar 300.000 ljudi.

V okviru zaznamovanja obletnice se bosta srečala češki in slovaški premier Mirek Topolanek in Roberto Fico, na temo zatrtja praške pomladi pa je na ogled tudi več razstav.

K. T.