Predsednika Neodvisnega združenja novinarjev Srbije (NUNS) je MMC zaprosil za komentar nasilja, ki je v Beogradu v nedeljo sledilo prvi Paradi ponosa v srbski prestolnici. Parade se je udeležilo več kot tisoč pripadnikov gejevskih in lezbičnih društev, po paradi pa je vzplamtelo nasilje, ki ga ne pomnijo že od leta 2008, ko je Kosovo razglasilo neodvisnost.

Zakaj so se po vašem mnenju nemiri v Beogradu sploh zgodili? Je nasilje res sprožila parada ponosa ali je bil to le povod in kaže to na neke globlje težave v srbski družbi?
Uradni povod za nasilje je bila Parada ponosa, vendar so pravi razlogi večplastni. Vandalizem na beograjskih ulicah je pravzaprav posledica občega družbenega ozračja, ki spodbuja nasilje kot sredstvo komunikacije. Na žalost srbska družba niti deset let po demokratičnih spremembah ni našla moči za spodbujanje drugega sistema vrednot, ki bi imel v središču toleranco ne le do spolnih manjšin, temveč tudi do drugače mislečih. Menim, da je to prava težava srbske družbe, s katero se bomo morali spoprijeti, ker je preveč vzrokov in dogodkov, da bi še naprej molčali o tej težavi.

So huligani tak sovražni pohod načrtovali že prej ali je bil to spontan odziv na parado?
Vse kaže, da je šlo za dobro organizirano in usklajeno akcijo ekstremnih skupin, od tako imenovanih domoljubnih organizacij, kot sta Obrazi in 1389, do "navijačev", pravzaprav huliganov. Očitno je obstajal načrt, ker se ne morejo povsem naključno na ulicah Beograda pojaviti kupi kamenja, skriti za koši za smeti. Pričakujemo, da bo zaradi vsega tega in prejšnjih podobnih incidentov, kot je požig ameriškega veleposlaništva, ustavno sodišče sprejelo odločitev o prepovedi vseh teh organizacij. Vendar se bojim, da to ne bo dovolj. Ponavljam, težava je v obstoječem družbenem ozadju, ki ne zastopa evropskih vrednot, temveč nekaj, kar t. i. patrioti pogovorno imenujejo "tradicionalno srbske vrednote", dejansko pa pomenijo nasilje.

Ali morda to, da se Srbija vedno bolj približuje Evropi, v ljudeh sproža odpor? So ljudje naklonjeni temu približevanju, koliko je podpornikov Evropske unije v Srbiji?
Mislim, da je osnovna težava neiskren odnos oblasti in srbske elite do same ideje o vstopu v Evropsko unijo. Politični kompromisi, ki se sklepajo z raznimi nacionalnim in ultranacionalnimi idejami, so privedli do takega stanja. Vse raziskave kažejo, da večina prebivalstva Srbije in večina političnih strank podpirata evropsko pot. Medtem ko se je sprejela ideja, pa se ni sprejel evropski vrednostni sistem. Bojim se, da večina politikov ne razume, da vstop v EU ni samo izpolnjevanje niza tehničnih predpogojev, temveč sprejemanje določenega sistema vrednostnih in moralnih norm.

Je Srbija, tako politika kot družba, sploh pripravljena na približevanje Evropski uniji?
Državljani Srbije so preobremenjeni predvsem z gospodarskim položajem, revščino, korupcijo, kriminalom … Tu je še vprašanje Kosova, ki nad srbsko evropsko potjo visi kot Damoklejev meč. Menim, da je zelo blizu trenutek, ko se bodo morale srbske oblasti jasno opredeliti glede odprtih vprašanj, ki spodjedajo samo evropsko idejo v Srbiji in šele tedaj bomo dobili jasen odgovor, ali je Srbija pripravljena na vstop v EU ali bo ostala na odstavnem pasu. Pred nami je preprosto rečeno trk z realnostjo, ker se čas demagogije počasi izteka. Tisti trenutek, ko bo dala politika jasne odgovore na vsa odprta vprašanja, bo jasno, kako daleč oziroma blizu je naša družba EU-ju.

So bili prebivalci prestolnice še vedno prestrašeni? Kakšno je stanje v Beogradu danes?
Ne, razen slabosti in nekakšnega pridušenega besa, zaradi včerajšnjih vandalskih prizorov nimam vtisa, da so prebivalci Beograda prestrašeni. Poleg tega je večer po paradi ponosa potekal mirno in brez kakršnih koli incidentov.

Škodo, ki je nastala, ocenjujejo na milijon evrov. Kdo bo kril to škodo?
Kot vedno bodo škodo plačali davkoplačevalci.

Vsi najvišji predstavniki države so napovedali oster odziv na nasilje huliganov. Kdaj lahko pričakujemo prve ovadbe in ali jim bo res uspelo kaznovati prav vse, ki so sodelovali, saj mediji poročajo, da jih je bilo približno 6.000?
Aretiranih je že več kot 150 izgrednikov, predstavniki oblasti pa napovedujejo ostre kazni. Kazenski zakonik za napad na uradno osebo predvideva od ena- do osemletno zaporno kazen. Verjamem, da bodo izrečene ostre kazni, vendar je pomembneje, da se namesto neposrednih udeležencev kaznuje organizatorje vsega, kar se je dogajalo na beograjskih ulicah. Ve se, kdo vse stoji za temi nemiri. To so desničarske, ekstremistične organizacije in navijaške skupine. Če voditeljev teh skupin ne bodo aretirali in privedli pred sodišče, težava ne bo rešena, javnost pa ne bo dobila pravega sporočila. Izrekanje drakonskih kazni huliganom, večinoma mladoletnim, lahko izzove samo nasprotni učinek. Ne zagovarjam tega, da teh, ki so sodelovali v neredih, ne bi kaznovali, vendar menim, da je končno prišel čas, da pred zakonom odgovarjajo tisti, ki so napolnili glavo tem otrokom s profašističnimi idejami.