Volitve, kjer približno 50 milijonov volilnih upravičencev izbira nov parlament, so se začele v ponedeljek, ves volilni proces, ki poteka v treh stopnjah, pa naj bi se končal januarja prihodnje leto. V prvi fazi volitev volijo prebivalci devetih egiptovskih pokrajin, med njimi tudi Kaira in Aleksandrije. Prvi izidi prvega kroga volitev naj bi bili znani v sredo, sestava 508-članskega parlamenta pa bo dokončno znana šele marca prihodnje leto.

Novi parlament naj bi, potem ko bo vzpostavljen, izbral stočlansko ustavodajno skupščino, ki naj bi v šestih mesecih pripravila predlog nove demokratične ustave. Po tem načrtu naj bi vojska oblast v državi dokončno prepustila po predsedniških volitvah, ki naj jih ne bi izpeljali pred koncem prihodnjega ali začetkom leta 2013, s čimer pa se protestniki niso strinjali, zato je vojaški svet obljubil, da bodo predsedniške volitve izpeljali julija prihodnje leto.

Obeta se rekordna volilna udeležba
Pred številnimi volišči po državi so v ponedeljek nastale tudi do tri kilometre dolge vrste, z volišč pa poročajo o visoki volilni udeležbi. Prvi dan so imeli nekaj administrativnih težav ter manjših varnostnih incidentov in prerivanja, večjih incidentov pa kljub napetim razmeram v državi zaradi protestov ni bilo. Državna televizija je poročala, da je bilo v nasilju, povezanem z volitvami, ranjenih 25 ljudi.

Ker so se volišča ponekod zaradi administrativnih težav (pozna dostava volilnih lističev, pomanjkanje črnila in pomanjkanje nadzornikov) odprla z zamudo, so odprtje podaljšali do polnoči po tamkajšnjem času. Tudi zvečer so se pred volišči vile dolge vrste čakajočih, prav tako pa bo, kot vse kaže, tudi danes, zato se Egiptu obeta rekordna volilna udeležba.

"Moramo se udeležiti volitev, moramo oddati svoj glas, tudi če stojimo tukaj pet ur, saj se bo le tako Egipt lahko premaknil naprej," je za agencijo Reuters povedal eden izmed prebivalcev Kaira. "Volim za prihodnost svojih otrok," je še dodal.

Najbolje kaže Muslimanski bratovščini
Največ podpore naj bi zbrale islamistične stranke, predvsem Muslimanska bratovščina oz. njihova stranka za svobodo in pravičnost, ki je najbolj organizirana politična sila v Egiptu. Stranka zagovarja načela prostega trga, vztraja, da bi morala zakonodaja v Egiptu temeljiti na šeriatskem pravu, in zagovarja državo, ki naj je bi vodili vojska ali teokracija, temveč civilne oblasti.

Nemalo glasov naj bi zbrala tudi skrajno islamska stranka salafistov Al Nur. Volivce naj bi pridobili še posvetni Egiptovski blok, ki združuje več kot deset liberalnih strank, in več levičarskih gibanj, ki se združujejo v gibanju Revolucija se nadaljuje.

Protestniki na Tahrirju bojkotirajo volitve
Protestniki, ki se še vedno zbirajo na osrednjem kairskem trgu Tahrir in od vrhovnega vojaškega sveta zahtevajo, naj oblast v državi prepusti civilnim oblastem, nasprotujejo tokratnim volitvam in jih zato bojkotirajo. V desetih dneh spopadov med protestniki in varnostnimi silami, ki so zasenčili pripravo na volitve v Egiptu, je umrlo 41 ljudi, najmanj 2.000 pa je bilo ranjenih.