Volišča so svoja vrata odprla ob 8. uri zjutraj po krajevnem času, ljudje pa so že pred odprtjem v vrstah čakali, da bi lahko oddali svoj glas za enega izmed kandidatov. Vodja vrhovnega vojaškega sveta Husein Tantavi je zagotovil, da bodo volitve potekale brez pretresov in da bo vojska zagotovila varnost ljudi, ki želijo oddati svoj glas. V Egiptu je 50 milijonov volilnih upravičencev.

Pred številnimi volišči po državi so še pred odprtjem nastale vrste, ki so ponekod dolge tudi do tri kilometre. Z volišč poročajo o visoki volilni udeležbi. Volišča so se ponekod zaradi administrativnih težav odprla z zamudo, a so podaljšali odprtje volišč do polnoči po tamkajšnjem času. Uradniki so za zamude okrivili različne faktorje: pozno dostavo volilnih listov, pomanjkanje črnila in pomanjkanje volilnih uradnikov, nekateri monitorji so se izgubili na poti do volišč.

"Prej je bilo vseeno, če smo volili. Naši glasovi so bili povsem nepomembni," je pred enim od volišč v Kairu povedala volivka, ki je prvič v svojem življenju sodelovala na volitvah. Še ena Egipčanka, ki je prvič oddala svoj glas, je dejala, da "voli za svobodo". "Žveli smo v suženjstvu. Sedaj želimo pravičnost in svobodo. Bojimo se Muslimanske bratovščine. A smo 30 let živeli pod Mubarakom, tudi z njimi bomo živeli," je dodala.

11.000 kandidatov za 508 sedežev
Prve svobodne parlamentarne volitve v 80-milijonskem Egiptu bodo v treh fazah potekale do sredine januarja prihodnje leto, za 508 sedežev v parlamentu pa se poteguje več kot 11.000 kandidatov iz več kot 50 strank. Dve tretjini poslanskih sedežev naj bi zasedli kandidati s strankarskih list, tretjino pa samostojni kandidati.

Danes in v torek bo glasovanje potekalo v prvih dveh od 27 egiptovskih pokrajin, med njimi tudi v Kairu in Aleksandriji. Vsak volivec na volitvah izbere dva kandidata in eno strankarsko listo, vodja vrhovnega vojaškega sveta pa ima pravico imenovati še deset poslancev.

Najbolje kaže stranki Muslimanske bratovščine
Vsa tri desetletja Mubarakove vladavine je imela prevlado v parlamentu njegova Narodna demokratska stranka, glede na pričakovanja pa naj bi tokrat največ podpore zbrale islamistične stranke, predvsem Muslimanska bratovščina oz. njihova stranka za svobodo in pravičnost, ki je najbolj organizirana politična sila v Egiptu. Stranka zagovarja načela prostega trga, vztraja, da bi morala zakonodaja v Egiptu temeljiti na šeriatskem pravu, in zagovarja državo, ki ne je bi vodili vojska ali teokracija, temveč civilne oblasti.

Nemalo glasov naj bi zbrala tudi skrajno islamska stranka salafistov Al Nur. Volivce naj bi pridobili še posvetni Egiptovski blok, ki združuje več kot deset liberalnih strank, in več levičarskih gibanj, ki se združujejo v gibanju Revolucija se nadaljuje.

Ustavodajna skupščina naj bi sestavila ustavo
Novi parlament naj bi, potem ko bo konstituiran, izbral stočlansko ustavodajno skupščino, ki naj bi v šestih mesecih pripravila predlog nove demokratične ustave. Po tem načrtu naj bi vojska oblast v državi dokončno prepustila po predsedniških volitvah, ki naj jih ne bi izpeljali pred koncem prihodnjega ali začetkom leta 2013, s čimer pa se protestniki niso strinjali, zato je vojaški svet obljubil, da bodo predsedniške volitve izpeljali julija prihodnje leto.

Protestniki zahtevajo prenos oblasti
Na trgu Tahrir, kjer že več kot teden dni potekajo množični protesti proti vojaški vladavini, ki so se sprevrgli tudi v spopade med protestniki in predstavniki varnostnih sil, še vedno vztraja več kot 10.000 ljudi, ki zahtevajo prenos pooblastil z vrhovnega vojaškega sveta na civilne oblasti. Nasprotujejo tudi volitvam, ki jih na željo vojske ne spremljajo mednarodni opazovalci, češ da skuša z njimi vojska le utrditi oblast zase in za svoje zaveznike.

V devetih dneh spopadov med protestniki in varnostnimi silami, ki so proti nasprotnikom uporabile solzivec in gumijaste naboje, je umrlo 41 ljudi, najmanj 2.000 pa je bilo ranjenih.

Tantavi ljudi poziva na volišča
Vodja vrhovnega vojaškega sveta Tantavi je v nedeljo dejal, da je država na križišču, in ljudi pozval na volišča. "Lahko uspemo - tako politično, gospodarsko in socialno - ali pa bodo posledice zelo hude. A tega ne bomo dovolili," je povedal Tantavi, ki je priljubljena politika Mohameda El Baradeja in Amrja Muso v nedeljo pozval, naj podprejo njegovega kandidata za začasnega predsednika vlade, 78-letnega Kamala Ganzurija.