Prizadevanj za gospodarsko okrevanje se moramo lotiti tako, da bodo ljudje pozitivne učinke čutili čim prej, je še dejal Gašparovič. Opozoril je tudi, da ob sprejemanju različnih ukrepov za rast in integracijo ne gre pozabiti o vse globljih socialnih ločnicah v družbi in pozval k družbenemu konsenzu.

Za ustvarjanje novih delovnih mest
Več predsednikov je na delovnih zasedanjih tudi poudarilo, da sta trenutno najbolj potrebna dejavna politika trga dela in podpiranje ustvarjanja novih delovnih mest, posebej za mlade. Poleg tega je treba s pomočjo reform še naprej krepiti konkurenčnost Evrope, skupni trg pa na nekaterih območjih dopolniti.

Udeleženci so si bili poleg tega enotni, da je treba proces širitve Evropske unije dejavno nadaljevati, integracija pa bi morala ostati zanimiva za kandidatke in tiste države, ki to želijo postati, je poudaril gostitelj Gašparovič.

Po volitvah za EP čas za novo konvencijo
Pahor je sicer v svojem nagovoru najprej pozval k solidarnosti pri odpravi škode, nastale v nedavnih poplavah. V okviru razprave je izpostavil pomen nadaljnje integracije Evropske unije, kar po njegovi oceni vključuje tudi širitev Unije na države zahodnega Balkana. Pozval je k razmisleku o prihodnji arhitekturi Evrope, saj je kriza pokazala, da Lizbonska pogodba ne daje dovolj mehanizmov za učinkovito ukrepanje zoper globalno finančno in gospodarsko krizo, so sporočili iz urada predsednika.

V obdobju po volitvah v Evropski parlament leta 2014 bo po oceni Pahorja verjetno potrebna nova konvencija, na kateri se bomo odločili, ali smo pripravljeni na poglobljeno Evropo ali pa bomo privolili v milejšo obliko povezovanja. "V vmesnem času je treba implementirati dosedanje dogovore ter predvsem narediti čim več za povečanje konkurenčnosti in zagon gospodarstva," je dejal Pahor in sklenil, da je treba posebno pozornost nameniti zaposlovanju mladih.

Srbski predsednik in kosovska predsednica
Vrha so se poleg Pahorja in Gašparoviča udeležili tudi predsedniki Avstrije, Romunije, Črne gore, Estonije, Makedonije, Litve, Hrvaške, Ukrajine, Poljske, Latvije, Bolgarije, Moldavije, Madžarske, Albanije, Češke, Srbije, Kosova in tudi predsednik predsedstva BiH. Kot posebej velik dosežek vrha številni izpostavljajo udeležbo tako srbskega predsednika Tomislava Nikolića kot kosovske predsednice Atifete Jahjage.