Premier Tadžip Erdogan je na konferenci za novinarje dejal, da bo njegova matična stranka predlagala razpis predhodnih parlamentarnih volitev, katere naj bi bile 24. junija ali 1. julija.

Te so že zahtevale opozicijske stranke in vodilni turški gospodarstveniki, saj so zaradi politične krize turške delnice v ponedeljek doživele najhujši padec v zadnjem letu. V parlamentu ima APK trenutno večino, ob razpisu predčasnih volitev pa ji tudi javnomnenjske raziskave znova napovedujejo zmago.

Parlament in vlada neusklejena
Turškega predsednika volijo v parlamentu, na petkovem glasovanju je največ podpore dobil kandidat vladajoče proislamistične stranke za pravičnost in razvoj (APK) ter zunanji minister Abdulah Gül. Vendar se je glasovanja udeležilo premalo poslancev, zato je opozicija od ustavnega sodišča zahtevala razveljavitev volitev.

Za veljavnost glasovanja je po mnenju sodišča v 550-članskem parlamentu potrebna prisotnost 367 poslancev oziroma dve tretjini, na petkovem glasovanju pa je bilo prisotnih le 361, od katerih je 357 glasovalo za Güla. Zaradi nestrinjanja s predsedniško kandidaturo aktualnega ministra za zunanje zadeve, ki je bil ob vstopu v politiko zagovornik islamizma, nato pa začel z zagovarjanjem zmernejših stališč, so opozicijski poslanci volitve bojkotirali . Zakon v prvem in drugem krogu volitev zahteva dvotretjinsko prisotnost poslancev, medtem ko je za potrditev v tretjem krogu dovolj že navadna večina.

Vojska branik posvetnosti
V 70-milijonski Turčiji je večina prebivalcev muslimanov, vendar turška država temelji na načelu stroge ločitve vere in države. Največji branik posvetne države je vojska, ki je v zadnjih 50 letih vlado odstavila že štirikrat. Zadnjič leta 1997, ko je v vladnem kabinetu sedel tudi Gül. Zagovorniki posvetne države trdijo, da bo APK ob zasedbi predsedniškega položaja, ki ima predvem simbolno moč, a tudi velika pooblastila, pokazala prave barve in razkrila svoj islamistični načrt, kar pa vladajoča stranka zanika.

G.V.