Za zakon je glasovalo 252 predstavnikov, proti jih je bilo 175. Donald Trump je pred glasovanjem republikanske predstavnike pozval, naj glasujejo proti "demokratski pasti."

O predlogu zakona bo glasoval še senat. Kot navaja BBC, je sicer malo možnosti, da bodo zakon, za to je potrebnih 60 glasov, podprli tudi v senatu, saj bi moralo zanj poleg 50 demokratov glasovati tudi 10 republikancev. Vodja republikancev v senatu Mitch McConnell je dejal, da ne vidi nobenega smisla v komisiji. McConnell je napad na kongres obsodil in krivdo zanj zvalil na Trumpa zaradi zavajanj o poštenosti predsedniških volitev novembra lani, zaradi česar ga je nekdanji predsednik večkrat ostro napadel.

Komisija naj bi delovala po modelu komisije, ki je preiskovala teroristične napade na New York in Washington 11. septembra 2001. Sestavljena bi bila iz 10 članov, enakopravno razdeljena med obe stranki, do konca leta pa bi pripravila priporočila, da se podobni napadi na Kapitol ne bi ponovili.

Med 35 republikanskimi politiki, ki so podprli ustanovitev komisije, je bilo tudi vseh 10, ki so januarja glasovali za odstavitev (impeachment) Trumpa. Newyorški kongresnik John Katko, ki se je pogajal z demokrati, je o zakonu dejal, da "gre za dejstvo, ne za strankarsko politiko".

McConnellov namestnik John Thune je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko komisijo zlorabili v politične namene pred volitvami prihodnje leto, njeni izsledki pa bi lahko poglobili razdeljenost v republikanski stranki. 8. novembra bodo ameriški volivci izbirali vseh 435 članov predstavniškega doma in 34 senatorjev v 100-članskem senatu.