Ta infrastrukturni podvig je na slovesnosti v Sofiji pozdravila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki ga je označila za pomemben korak v smeri zmanjševanja odvisnosti od ruskega plina.

Kot je poudarila, je Bolgarija včasih dobavljala približno 80 odstotkov vsega plina iz Rusije. 182-kilometrski plinovod med grškim krajem Komotini in bolgarsko Staro Zagoro, ki ga je finančno podprl EU, pa povezuje Bolgarijo s plinovodom, ki vodi od Azerbajdžana prek Turčije in Grčije do Italije. Po navedbah von der Leyen lahko ta povezovalni plinovod, ki je bil zasnovan leta 2009, graditi pa se je začel pred tremi leti, zadosti celotnim potrebam Bolgarije.

Slovesnosti v Sofiji so se poleg predsednice Evropske komisije in gostitelja, bolgarskega predsednika Rumena Radeva, udeležili še predsedniki Azerbajdžana, Severne Makedonije in Srbije, pa tudi predsednika vlad Grčije in Romunije.

Težave z ruskim plinom v Italiji

Kot so ob današnji prekinitvi dobave plina Italiji sporočili iz italijanskega energetskega podjetja Eni, bo pretok prek tranzitne točke v Trbižu, prek katere Italija uvozi večino ruskega plina, posledično ničen. Eni navaja, da jim je "Gazprom sporočil, da ne more potrditi dobave količin, ki so jih zahtevali za danes, pri čemer je navedel nezmožnost prevoza plina skozi Avstrijo".

Večina ruskega plina v Italijo potuje prek Ukrajine po transavstrijskem plinovodu (TAG) do Trbiža na tromeji z Avstrijo in Slovenijo. Pred ruskim napadom na Ukrajino je Italija uvozila 95 odstotkov plina, ki ga porabi, pri čemer ga je približno 45 odstotkov prišlo iz Rusije.

Odhajajoči predsednik italijanske vlade Mario Draghi je podpisal nove sporazume z več dobavitelji plina, da bi zmanjšal odvisnost Italije od Rusije, ki se je od junija zmanjšala na 25 odstotkov, ter hkrati pospešil prehod na obnovljive vire energije.