Gyöngyöspata, stara vas 80 kilometrov severnovzhodno od Budimpešte, šteje 2.800 prebivalcev, od tega do nedavnega 450 Romov. Tu romske družine že štiri mesece živijo brez elektrike, plina ali tekoče vode. Ko kdo potrka na vrata, številna družina Natashe Váradi, pri kateri je bila ekipa Guardiana, živčno poskoči. Vrat, na katera bi lahko potrkal, v bistvu ni več kaj dosti. V večino hiš so že vdrli.

Do lanske velike noči 31-letna Váradijeva ni nikdar zapustila Gyöngyöspate. Nato pa je 1. marca prišla milica v črnih uniformah, ki je sama sebe imenovala Zveza civilne garde za boljšo prihodnost (Szebb Jövóért Polgárór Egyesület), marširala po vasi prepevajoč vojne pesmi in sejala strah. Kmalu so se jim pridružile še druge skupine, vključno z Vederö (Obrambna sila) in Betyársereg, obe v kamuflažnih uniformah ter oboroženi s sekirami, biči in renčečimi buldogi.
Skoraj dva meseca so se dan in noč klatili po ulicah, prepevali, nadlegovali nosečnice, butali na vrata in zmerjali vaščane za "umazane j***** cigane". Ko niso izvajali "soseških straž", vzpostavljenih za boj s "ciganskim kriminalom", je milica pila.

Tarča skrajnežev
Čeprav je Madžarski sindikat za državljanske svoboščine (HCLU) policiji prijavil štiri najresnejše incidente, ki so jih zagrešile patrulje, pa proti njim niso vložili še nobene obtožnice. So pa za dve leti zaprli nekega Roma, ki se je s temi prostovoljci stepel.
Romi, ki jih je na Madžarskem od 400.000 do 800.000, so glavne tarče desničarskega sovraštva in diskriminacije. Marca je Gábor Vona, vodja skrajno desne stranke Jobbik (ki je na volitvah leta 2010 prejela 12 odstotkov glasov), v govoru v Gyöngyöspati dejal, da njegova stranka načrtuje podobne "enote orožnikov" po vsej državi.

Ameriška pomoč
Aprila se je ameriški poslovnež Richard Field odločil, da ukrepa, potem ko je milica naznanila, da za veliko noč načrtuje "tabor za usposabljanje", ki bi ga postavili na pobočju nad najrevnejšim delom vasi, kjer živi večina romskega prebivalstva. Field je s pomočjo madžarskega Rdečega križa plačal za šest avtobusov, ki so evakuirali 267 najbolj ranljivih prebivalcev v počitniške domove.
Mednarodna skupnost je postala pozorna, madžarski notranji minister pa je sklical tiskovno konferenco, na kateri je zanikal obstoj take nujne evakuacije. Romi so, je dejal, preprosto šli na "načrtovan oddih". Tabor za usposabljanje so nato odpovedali, potem ko je policija priprla osem skrajnežev, Field pa se je znašel na udaru desne vlade. Moral je pričati pred parlamentarnim odborom, ki ga je obtožil očrnitve imena Madžarske, ker je o evakuaciji obvestil agencijo AP.
Za seboj pustili opustošenje
Ko se je romsko prebivalstvo vrnilo v Gyöngyöspato, je večina obrambnih sil vas zapustila, a za seboj pustila prerezane napeljave in strah. Za moža Váradijeve je bilo vse skupaj preveč, in je emigriral v Kanado, ki je v zadnjih treh letih postala najljubša destinacija za obupano romsko prebivalstvo. V prvih devetih mesecih leta 2011 je sprejela že 2.545 prošenj z Madžarske, kar tisoč več od drugouvrščene Kitajske. V zadnji polovici leta je odšlo v Kanado že 45 romskih otrok in 22 odraslih iz Gyöngyöspate.

Madžarski minister za vladne komunikacije, Zoltán Kovács, na to pravi, da "obžalujejo, da nekateri zlorabljajo položaj in da nekateri Romi odhajajo iz države na podlagi neveljavnega argumenta". Kovács pravi, da se madžarski Romi, ki iščejo azil v Kanadi, zgovarjajo na gonjo proti njim, da bi tako "zaslužili" in "izmolzli socialni sistem".

Váradijeva, ki namerava s svojimi 10 otroki sleditimožu v Toronto takoj, ko zberejo za letalske vozovnice, pravi, da v Kanadi ne upa na denar, ampak na "srečo in ljubezen ljudi".
Do marca le "manjši incidenti"
Obe strani se strinjata, da sta do marca soobstajali relativno mirno. Bili so sicer "manjši incidenti", ko naj bi Romi kradli drva za kurjavo ali poljske pridelke, a prijav policiji je bilo malo, nasilje pa redko. A najmlajši člani skupnosti so se hitro naučili, da v Gyöngyöspati niso vsi otroci enaki.
Osnovna šola poteka po nekakšnem sistemu apartheida, pravijo odvetniki, ki so v imenu dobrodelne organizacije za otroke vložili tožbo proti krajevnim oblastem. Po njihovem poročilu sodeč so romski otroci nezakonito ločeni od neromskih v ločenih učilnicah, ločena pa imajo tudi stranišča, šolska praznovanja in kosila. Neromski otroci lahko uporabljajo računalnike, hodijo na plavanje, v učilnicah pa imajo elektronske table, romski dobijo navadne table.
Izkoriščevalski sistem javnih del
Madžarska vlada se obtožb otepa, češ da skuša spraviti ljudi s socialne podpore in jim najti delo. Madžarska ima namreč najnižjo stopnjo zaposlenosti v EU-ju. Nezaposlenih Romov je na Madžarskem od 70 do 80 odstotkov – za vso prebivalstvo je ta številka okoli 10 odstotkov. Za te nezaposlene naj bi bila rešitev udejstvovanje v novem vladnem programu javnih del.
Po tem načrtu naj bi do leta 2014 službo dobilo 300.000 ljudi prek nekakšnega sistema javnih del, za katere bi bili udeleženci plačani manj, kot znaša nacionalna mesečna minimalna plača (okoli 80.000 madžarskih forintov ali 250 evrov), a za odtenek več kot bi dobili s socialno podporo. Vsakemu, ki bi bil 90 dni nezaposlen, ponudijo mesto v programu, ki nadzoruje projekte pometanja cest, sekanja dreves ali grajenja jezov. Če namestitev zavrne, njega in njegovo družino doleti ustavitev vseh socialnih podpor.

Dimna zavesa?
Kritiki menijo, da je načrt dimna zavesa, ki ne bo kaj dosti pripomogla k temu, da bi Romi dobili prave službe, ampak bo le še utrdila njihov položaj na dnu madžarske družbe. Menijo, da gre za način poniževanja ljudi in izplačevanja suženjskih plač.
Najbolj kontroverzen vidik programa pa je vpeljava "delavskih taborišč". Če v bližini ni primernega projekta, bodo delavcem ponudili "nastanitev" blizu kraja dela ali na kraju samem. Kovács poudarja, da to niso delavska taborišča, a za madžarske Rome, ki so izgubili številne svojce nazadnje, ko so te poslali v delavska taborišča, v času nacizma, je samo misel na to srh vzbujajoča.