Po skoraj 80 odstotkih preštetih glasov po volitvah kaže, da je največ turških volivcev podprlo vladajočo stranko AKP predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. Televizijska mreža CNN Turk je poročala, da je za stranko glasovalo 42,4 odstotka volivcev, in če bo tak rezultat obveljal tudi na koncu, bo to pomenilo velik udarec za stranko in konec njene 13-letne prevlade; stranka AKP je ciljala celo na dvotretjinsko večino, zdaj bo zdaj primorana oblikovati vladno koalicijo.
Eden od predstavnikov stranke AKP, ki ni želel biti imenovan, je za agencijo Reuters povedal, da volilni izid pomeni, da bo stranka oblikovala manjšinsko vlado ali pa celo, da se Turčiji obetajo nove volitve. "Pričakujemo manjšinsko vlado in predčasne volitve," je povedal.
Je mogoča koalicija med AKP in MHP?
Stranka AKP naj bi v 550-članskem parlamentu osvojila 261 sedežev, pred volitvami pa je bil njen cilj najmanj 330 sedežev. V parlament sta se uvrstili tudi levosredinska Republikanska ljudska stranka (CHP) s 24,6 odstotka glasov (128 sedežev) in skrajno desna Stranka nacionalnega gibanja (MHP) s 17,1 odstotka glasov (84 poslancev).
Podpredsednik skrajno desne stranke MHP je povedal, da je še prezgodaj ugibati, ali bi MHP lahko bila AKP-jeva koalicijska partnerica. "Ne bi bilo pravično od mene, če bi ugibal o morebitni koaliciji. Naša stranka bo o tem razpravljala v naslednjih dneh, prav tako bo morala svoje nadaljnje delo oceniti tudi stranka AKP," je povedal Oktay Vural.
Zgodovinski uspeh za kurdsko stranko
Kot so še poročali turški mediji, je zgodovinski dosežek uspel kurdski Stranki ljudske demokracije (HDP), ki je osvojila 11 odstotkov glasov in tako prestopila 10-odstotni parlamentarni prag. Če bo tako tudi po končnih izidih, bo HDP prva stranka kurdske manjšine, ki bo neposredno izvoljena v parlament na državni ravni. V parlamentu naj bi tako imela 77 poslancev.
V večinsko kurdskem mestu Diyabakir na jugovzhodu Turčije so po objavi prvih izidov volitev že slavili. "Verjamem, da se danes končuje diktatura in začenja demokracija," je povedal 38-letni gradbeni delavec Ferid Karnazy ob proslavljanju zgodovinskega rezultata.
Erdoğan si je želel okrepiti svoj položaj
Tokratne volitve so pomenile preizkus za stranko AKP, ki si je želela osvojiti dvetretjinsko večino, kar bi ji omogočilo spremembe ustave in krepitev položaja predsednika Erdoğana. Erdoğan na tokratnih volitvah ni kandidiral, saj je bil po enajstih letih na premierskem položaju lani izvoljen za predsednika, a se je kljub temu vse vrtelo okoli njega in njegove želje, da bi okrepil svoj položaj v tej 77-milijonski državi.
Volitve niso minile brez nasilja
Volilna udeležba je bila 85,3-odstotna, je pa volitve tokrat zaznamovalo tudi nasilje. Že v soboto sta v pretežno kurdskem mestu Diyarbakir odjeknili eksploziji, kjer so bili po najnovejših podatkih ubiti trije ljudje, najmanj 220 pa je bilo ranjenih. Danes pa je na enem od volišč v provinci Sanliurfa izbruhnil pretep med predstavniki strank, ki so uporabili nože, palice in pištole. Ranjenih je bilo najmanj 15 ljudi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje