Prva eksplozija je odjeknila na električnem transformatorju, ki jo je sodeč po razdejanju in pričevanju povzročila podtaknjena bomba. Deset minut pozneje je razneslo še smetnjak. V obeh eksplozijah je bilo ranjenih več deset ljudi, po poročanju tamkajšnjih medijev pa je zaradi ran umrl 17-letni fant in še en starejši moški. Skupno se je število ranjenih povzpelo na kar 133 poškodovanih, od tega jih je 25 v resnem stanju.

V kaosu, ki je izbruhnil po eksploziji, so privrženci HDP-ja vzklikali gesla proti turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu in s kamenjem obmetavali policiste, ki so odgovorili z vodnim topom in solzivcem.

Demirtaş: "Prinesli bomo mir državi"
Na zborovanju v največjem kurdskem mestu v Turčiji, ki ga Kurdi poznajo pod imenom Amed, na jugovzhodu države, na katerem naj bi zbrane nagovoril vodja HDP-ja Selahattin Demirtaş, so pričakovali več deset tisoč ljudi.

V govoru po napadu je Selahattin Demirtaş, ki je na preteklih predsedniških volitvah dobil 9,77 odstotka glasov in spodbudil HDP k volilnemu nastopu s strankarsko listo, oznanil Turčiji: "Lahko naredijo kar koli, a mi bomo prinesli mir državi. Pozivam vas mlade: Ne prepustite se jezi. Oni bodo izgubili in mi bomo zmagali." HDP je po družbenih omrežjih že začela kampanjo z geslom "Mir bo prevladal" in po pretežno kurdskih mestih že poročajo o množičnih shodih.

Odzval se je tudi turški predsednik Tayyip Erdoğan in bombni napad označil za provokacijo, ki naj bi spodkopala mir pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami.

Bo HDP presegel parlamentarni prag?
Prokurdski stranki se na volitvah morda obeta zgodovinski uspeh. Če ji bo uspelo prestopiti desetodstotni parlamentarni prag, bo postala prva v osnovi kurdska stranka, ki bo neposredno izvoljena v parlament na državni ravni. Kurdi so zaradi visokega parlamentarnega praga običajno kandidirali z neodvisnimi kandidati, ki so v jugovzhodni Turčiji znali osvojiti več deset sedežev.

Zmaga se v nedeljo znova obeta AKP (Pravičnost in razvoj), ki jo zdaj na volitvah vodi premier Ahmet Davotoğlu. Po zadnjih javnomnenjskih napovedih se AKP-ju obeta dobrih 40 odstotkov. Republikanski ljudski stranki (CHP), ki je glavna opozicijska stranka, se napoveduje med 25 do 28 odstotkov. Nacionalistično gibanje (MHP) se nadeja dobrih 15 odstotkov. Napovedi za HDP se medtem pomembno razlikujejo: Konda in Gezici jih z 12 odstotki uvrščata v parlament, ORC pa z 9 odstotki iz parlamenta, s čimer bi večina kurdskih okrožij na koncu dobilo poslance iz vrst AKP-ja, ki bi s tem bržkone ubranila absolutno večino v 550-članskem parlamentu.

Kurdi vseeno tudi tihi partnerji Erdoğana
A HDP bi z zgodovinskim uspehom lahko postal tudi partner z vladajočim Erdoğanovim AKP-jem, ki bi v zameno za nove ustavne spremembe lahko privolil v nove koncesije Kurdom. Pod vladavino republikancev in nacionalistov se je razmahnila vojna PKK-ja s Turčijo, medtem ko so šele pod vladavino AKP-ja dobili prve otipljive stvari, predvsem pa vlada in PKK vodita mirovni proces, ki je prinesel začasno premirje in upanje na nekakšno rešitev kurdskega vprašanja.