Dijaki naj bi se po protestnem pohodu sestali s političnimi voditelji. Gre za prvi organizirani protest mladinskega gibanja proti strelnemu orožju, ki se je po sredinemu napadu razširilo po vseh ZDA, za 24. marec pa je napovedan množični shod v Washingtonu.

Okoli sto dijakov je prispelo v floridsko prestolnico Tallahassee le nekaj ur, preden je tamkajšnji parlament zavrnil prepoved polavtomatskih pušk. Polavtomatsko orožje je uporabil tudi 19-letni Nikolas Cruz v napadu na srednjo šolo v Parklandu pretekli teden.

"Tu smo, da pozovemo k spremembam in prepričani smo, da spremembe bodo," je za BBC povedal 16-letni Noah Kaufman. "Poznamo problematiko in vemo, kdo je z nami in kdo ni."

Kar nekaj dijakov je novinarjem povedalo, da so ponoči bdeli, preučevali zakonodajo in pisali govore. "To ni demokratska tema ali republikanska tema, to je življenjska tema," poudarja Kaufman, eden od mnogih, ki so se po napadu v Parklandu priključili gibanju #NeverAgain (Nikdar več). Strelski pokol na srednji šoli Marjory Stoneman Douglas je bil drugi najsmrtonosnejši napad v ameriških šolah.

Sočutje brez ukrepov
Dijaki so v Tallahasseeju naleteli na veliko razumevanja in sočutja politikov, a ukrepov proti polavtomatskemu orožju republikanske oblasti, ki so na čelu te zvezne države že od leta 1999, niso bile sposobne sprejeti. Zakon za prepoved polavtomatskih pušk so v torek predlagali demokrati, a ga je republikanska večina zatrla v proceduri in demokrate obtožila politiziranja tragedije.

Prvi najbolj pripraven izgovor, na katerega so naleteli dijaki iz Parklanda in ostala kritična javnost, je bil, da enostavno ni časa za ukrepanje, ker kongres zaseda le še dva tedna in pol, potem pa bodo počitnice in hitrih ukrepov ne bo. Glede na izkušnje s podobnimi pokoli v preteklosti ne bo niti počasnih ukrepov.

Ameriški predsednik Donald Trump je že konec tedna sporočil, da podpira izboljšanje nadzora nad kupci orožja, kar se sliši lepo, vendar kupce orožja varnostno preverijo le v registriranih trgovinah z orožjem, kupuje in prodaja pa se ga lahko še na primer na orožarskih sejmih, zasebno, preko interneta, od kriminalcev in podobno.

Trump le popustil
Se pa je Trump pod pritiski ukrepanja v torek delno uklonil in podpisal ukaz o prepovedi naprav, ki strelsko orožje spremenijo v avtomatsko orožje z možnostjo neprekinjenega streljanja, kar podpirajo tako demokrati kot republikanci. S tovrstno spremembo orožja je mogoče v minuti izstreliti več sto nabojev, napravo pa je mogoče kupiti že za vsega sto dolarjev.

Tako spremenjeno napravo je lani oktobra uporabil 64-letni Stephen Paddock v strelskem napadu v Las Vegasu, v katerem je umrlo 58 ljudi, več kot 500 pa je bilo ranjenih. Kot je razkrila zvočna analiza, je lahko v 10 sekundah izstrelil 90 nabojev.

Kot je pojasnil Trump, je pravosodnemu ministrstvu odredil pripravo zakona o prepovedi teh naprav. "Ključno pri teh prizadevanjih je, kot sem že dejal tudi v nagovoru dan po streljanju, da ne ukrepamo na način, zaradi katerega bomo imeli občutek, da smo naredili spremembo, temveč tako, da bomo res naredili spremembo," je dejal. Ob tem je dodal, da se je treba premakniti od preteklih razprav in se osredotočiti na rešitve in varnostne ukrepe, ki temeljijo na dejstvih in s katerimi bo "laže zaščititi naše otroke in poskrbeti za našo varnost".

Ošvrknil Obamo
Kljub temu si Trump ni mogel pomagati, da ob tem ne bi ošvrknil svojega predhodnika Baracka Obame. V memorandumu pravosodnemu ministru namreč piše, da je Obamova vlada večkrat potrdila zakonitost naprav za predelavo pušk, sam pa bi rad čim prej dodatno razlago zakona in prepoved naprav.

Bela hiša je v torek tudi namignila, da je odprta za predlog o dvigu starostne omejitve za nakup polavtomatskega orožja AR-15, s kakršnim je streljal Cruz. V večini držav je zdaj starostna omejitev za nakup tega orožja 18 let.

Trump naj bi se že danes sestal z dijaki, starši, učitelji in uradniki iz držav, kjer so doživljali podobne šolske pokole, na pogovoru o tem, kaj bi se dalo narediti. Prišli naj bi tudi iz Parklanda, čeprav med njimi ne bo 100 dijakov in 15 spremljevalcev iz prizadete srednje šole, ki so v torek pripotovali v Tallahassee, kjer ostajajo še najmanj danes.

Prva močnejša povezava
To je prvič, da so se preživeli dijaki kakega napada povezali v močno skupino ter načeli nacionalno razpravo o nasilju s strelnim orožjem in nadzoru nad orožjem. Današnji protestni pohod v Tallahassee je njihov prvi organizirani protest, uperjen v izvajanje pritiska na oblasti, da prepovedo avtomatsko orožje.

Nekaj ameriških analitikov izraža upanje, da se bo morda sedaj kaj premaknilo, kajti gre za dijake vešče komuniciranja po družabnih medijih, ki so odločeni vztrajati.

Več dijakov je na čustvenem zborovanju v Fort Lauderdalu v soboto spregovorilo o potrebi nadzora nad orožjem, pri čemer je dijakinja Emma Gonzalez napadla Trumpa in druge politike, ki sprejemajo politične prispevke od Nacionalne orožarske zveze (NRA).

Napadi orožarskega lobija na dijake
Trump naj bi po poročanju ameriških medijev zelo trpel zaradi izjav dijakov, ki so ga napadali, da ni storil nič za njihovo zaščito in se je o morebitnih ukrepih posvetoval s svojim sinom Donaldom mlajšim, ki ga je opozoril, da ne sme popuščati, ker bo razjezil svojo bazo, donatorje in orožarski lobi.

Gibanje je pritegnilo tudi podporo zvezdnikov, kot sta George in Amal Clooney, Steven Spielberg in Oprah Winfrey, ki so gibanju namenili tudi po pol milijona dolarjev donacij vsak.

Niso pa vsi na strani aktivističnih dijakov - ti so se namreč zelo hitro znašli pod napadi zagovornikov orožja, ki jih označujejo za naivne marionete v rokah demokratov, tisti najbolj goreči pa dijake celo blatijo kot plačane igralce, ki so jih najeli demokrati.

Med njimi je bil tudi Benjamin Kelly, pomočnik floridskega kongresnika Shawna Harrisona, ki je medijem ponavljal teorijo zarote iz družabnih omrežij, da so najbolj glasni dijaki iz šole v Paklandu zgolj plačani igralci, ki "potujejo na krizna žarišča vsakič, ko pride do pokola". Kellyja so zaradi izjav odpustili.

Republikanci so glede orožja bolj ali manj neomajni. Republikanski kongresnik Steve Scalise je denimo lani komaj preživel strelski napad, a orožje še naprej zagovarja.

Po anketi televizije ABC in časopisa Washington Post je le polovica Američanov za prepoved polavtomatskega orožja, 42 odstotkov jih meni, da bi lahko pokol preprečili, če bi oborožili učitelje, 77 odstotkov pa, če bi izboljšali zdravljenje duševnih bolezni.

Se pa velika večina Američanov obenem strinja, da Trump ni storil dovolj proti množičnim pobojem (62 odstotkov), še več pa jih meni, da ni storil dovolj zvezni kongres (77 odstotkov).